Na zadnjem sedežu … 2

2. del

Pakiranje za dopust

Pravzaprav bi to moral biti prvi del ali pa celo predpriprava ali uvod.  Ampak … zakaj bi začeli na začetku, če lahko in medias res 😉 sploh če je govora o prtljagi.

Vsekakor se je začelo pri nedolžni provokaciji, ki ji je sledilo povabilo na malce daljšo vožnjo, kot sem sicer pričakovala. A  prsti so napisali “Ja”, še preden se je zbudila razumarska previdnost. Po lovljenju sape in prvemu delu dogovarjanja je seveda sledil skoraj ‘ukaz’, da je treba vzet čim manj stvari zraven, pa še tisto, kar bom prinesla za na pot, se bo zagotovo razpolovilo.

Prvi vzrok je seveda preprost. Na potovanja se vedno vzame malo stvari, tako za obleč kot za obut pa tudi za mazat itd. Pred nekaj leti je znanec pripovedoval, kako previdno ženo ima – ona bi za nekaj dni dopusta na morju vzela skoraj vse, kar ima za obleč. Če bo vroče, moram vzet ….. Ja, pa če se bo ohladilo, moram vzet … Hm, pa nekaj za vsak slučaj, če bo deževalo … Aha, pa če bo fejst mrzlo, še …. Pa ne smem pozabit vzet še dvojno, če se umaže kaj …. Razumljivo ji je bilo, da je treba vzet še veliko družabnih iger in igric in igrač, ker so imeli majhnega otroka. Pa seveda čevlje za vsako varianto vremena. Pa zdravila, ker lahko zboliš za to ali ono ali tretjo bolezen. Pa … In potem bi bil avto tako poln, da bi potniki ostali doma. No, znanec je imel pa drugo filozofijo. On bi vzel samo to, kar ima na sebi, in kreditno kartico, s katero bi si na dopustu kupil, kar bi pač potreboval.  Ideje njegove žene mi niso blizu, njegova pa je sicer zanimiva, a le če imaš čudežno kartico, na katero denar priteka, ne da bi človek za to mignil s prstom. Ker take čudežne kartice nimam, odpade.

Drugi vzrok se skriva v preprostem pravilu: če greš na kratek dopust v en kraj, lahko vzameš več stvari – če greš na daljši dopust, na katerem potuješ iz enega kraja v drugega in naprej, moraš vzeti čim manj stvari.

Tretji vzrok pri tokratnem dopustu pa ne dovoljuje nobenega filozofiranja in izgovorov. Če greš na pot s čoperjem, si ne moreš omislit kovčkov, velikih potovalk in druge podobne krame. Desetdnevno sedenje na zadnjem sedežu ti daje pogled in otip na eno majhno potovalno torbo na levi strani in eno majhno potovalno torbo na desni strani sedeža. Za hrbtom pa torba s šotorom, spalnima vrečama in napihajočo blazino, ki ti nudi udoben spanec- zaradi nje pač ne spiš na tleh 😉 In to je to.  Povedal je dejstvo: “Ena torba je za tvoje stvari, druga za moje.”

Torej: vzemi nekaj za vožnjo, kratke hlače, največ štiri majice, kopalke, spodnje perilo, brisačo, pa kako kremo za sončenje. In natikače, ampak ne crocse (se ni bilo treba bat, ker so mi crocsi grdi kot najbolj plastična smrt). Pa en lonček in eno posodo za jedi na žlico. (se je potem izkazalo, da ni bilo treba) Pika! Pa potem ti bom jaz to razpolovil, je še bil zadnji, obljubljajoči stavek.

Ker to ni prva taka izkušnja, sem se sama tako zdisciplinirala, da mi ni bilo treba vzet čisto nič stran. Celo boljše …. toliko čudežnega prostora sva še imela, da sva lahko na koncu celo kupila sedem majic in jih nekako stlačila med stvari, ne da bi se zmečkale.

Carski dopust, ni kaj 🙂 Tisočkrat boljše, kot pa tovorjenje dveh, treh ali celo več kovčkov od točke A do točke B.  Čeprav, hm, eno oblekco bi vseeno lahko imela zraven … 😉 Pa sprej ali kremo proti komarjem!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s