Zbiram kamne. Ne, kamni izberejo mene

Kamenčki .. tisti, ki so najljubši  v sedanji zbirki. Taki, ki so sami poklicali, da jih je treba vzet ….

Image

Iz Maribora – pobran pri Žičkem dvoru, ko je kar kričal, da ga naj vzamem s kupa kamnov, opek in drugih stvari, ki so jih vrgli na dvorišče propadajočega dvora. In potem sva ga z Lukom odnesla domov. Nič mu ni bilo čudno, da sem hotela imet tako velik kamen, da ga je bilo težko spravit v torbo. In kamen je še vedno na isti polici, kjer kraljuje …

Image

Iz Afganistana, z misije. Naročen. “Tisti kamen, ki bo rekel, da je zame, vzemi.” In s podrobnimi navodili, kako veš, kateri kamen te kliče …  In potem ga je res poklical. Neke noči, ko se je vračal s straže in stopil iz džipa, je stopil nanj in se zadrl “Uršula!” Po enem mesecu, ko je že pozabil na mojo prošnjo, ga je kamen spomnil na prošnjo in  name. In hop, kamen je moral z njim. V nahrbtnik. Čez en mesec pa še na letalo in k meni.

Image

Bountyjev kamen. Vsaj tako ime je dobil, ker ga je Bounty po nesreči vrgel na tla. No, dal ga je na tako mesto, da je zdrsnil med blagom in kožo na tla in se poškodoval, odkrušil se mu je en del. In ploščica na tleh je tudi fasala. Bounty potem ni fasal nič. Je pa kamen vsaj dve leti prej mene poklical. Na Pohorju. In morala sem ga odkopati in rešiti.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s