Tag Archives: zdravje

Psi in mačke – dobra terapevtska družba za otroke in starostnike

Živali niso igrače, ampak živa bitja, ki nam nudijo ljubezen, pomoč in tudi terapijo.

Tale psička je tudi dobra družba na sprehodih in rekreaciji

Tale psička je tudi dobra družba na sprehodih in rekreaciji

Pred prazniki in med samimi prazniki se, sploh v družinah z majhnimi otroki, vzpostavi odnos do psov in mačk, ki kaže na to, da jih jemljemo samoumevno, kot igračke, ne pa kot živa bitja. Mamice in očetje popustijo in gredo v prazničnem duhu v trgovino ali k rejcem po malo kosmato živo kepico, nekateri tudi v azile. Kupijo ali vzamejo k sebi jih kot igračke, s katerimi se bodo igrali kratek čas, potem pa, ko bodo imeli drugo delo, jih bodo odvrgli za plot, odpeljali v gozd in tam pustili. Ali pa, če bo sreča na strani živali, odpeljali v azile ali zavetišča za živali.

Domače živali, predvsem mačke in psi, so naši zvesti spremljevalci, ki nam poleg svoje pozornosti nudijo še veliko več kot igro: prijateljstvo, zvestobo, prijaznost, družbo, … Ne nazadnje pa je lahko njihova družba in njihova pomoč tudi del psihoterapevtske pomoči, celo za pomoč slepim in invalidom. Dr. Erih Tetičkovič, sicer svetovno znan nevrokirurg, predsednik mariborskega društva za zaščito in varstvo živali, ki je po dolgih letih končno izborilo v Mariboru azil za živali, pravi: »Zavedati bi se morali ves čas, da smo vsi otroci matere Zemlje, ne da se samo občasno spomnimo nanjo in na druga bitja na njej.«

Dr. Erih Tetičkovič

Dr. Erih Tetičkovič

Marketinške poteze filmarjev in ljubezen do živali

V času pred prazniki televizijske hiše predvajajo družinske filme, v katerih so predvsem živali predstavljene na prikupen, smešen in vabljiv način. Pa ne samo televizijske hiše, tudi filmska industrija da velikokrat v tem času na trg nov film ali celovečerno risanko, ki privablja gledalce v kinoteke.

Dr. Tetičkovič se spominja filma 101 dalmatinec, ki je v kino privabil na milijone ljudi po svetu. Tik za tem pa so ljudje, navdušeni nad prikupnimi belimi psički s črnimi pikami in ‘pritisnjeni’ v kot ob poplavi plišastih psičkov in drugih igrač na temo tega filma, kupovali dalmatince zase in za svoje otroke kot za stavo. In kje je bila čez dva meseca, ko se je evforija z dalmatinci nekoliko polegla, ljudje pa so ugotovili, da morajo za pse tudi skrbeti, če jih že imajo? Na poti v zavetišča! Če so imeli psi srečo. Dr. Tetičkovič pravi, da so filmarji zlorabili praznike in začetno ljubezen do živali. No, ljudje pa vsekakor pred nakupom niso dobro premislili o odgovornosti do živali.

Treba je biti odgovoren

Dr. Tetičkovič pravi, da bi bilo bolje za družine z majhnimi otroci, da najprej razčistijo pri sebi, zakaj bi radi imeli psička ali muco. Potem pa, seveda, da se poučijo, kako je treba na primeren način skrbeti za žival. Konec koncev si lahko skrb za žival družinski člani razdelijo in ji nudijo vso potrebno ljubezen. Žival pa bo to vračala na svojstven, ljubezniv in skrben način.

Prihod novega člana – odhod živali?

Pri nakupu, pa tudi kasneje, ko je žival že nekaj časa pri hiši, je izredno pomembno, ali družina pričakuje novega člana, majhnega otroka. Takrat živali ne smemo vreči iz hiše ali jo v taki meri zapostavljati, da bo zanemarjena in na koncu zapuščena, neljubljena, ampak ji je treba novega družinskega člana predstaviti na primeren način. Naj žival ve, da jo imate še vedno radi, to ji pokažite. Dr. Tetičkovič pravi, da pse ali mačke v določenem trenutku žal velikokrat napačno postavijo na stran, namesto da bi vzpostavili dobro ravnovesje med vsemi družinskimi člani in živaljo: »Žival je najboljši poslušalec otroka, otrok pa psihomotorno dosti prej dozori ob stiku z živalmi kot tisti, ki nima stikov z živalmi.«

Starostnik in domači ljubljenci

Pes in mačka, ki čutita ljubezen in naklonjenost v družini, bosta znala to tudi vračati. Tak odnos se še posebej vidi pri starostnikih, kjer kosmata živalca na štirih nogah včasih nenadoma postane edina družba.

Najprej družba, nato že terapija

Dr. Tetičkovič povzema citat: »Kadar božam kožo svoje živali, je, kot da božam svojo dušo.« Če razložimo z npr. medicinskega vidika, pravi dr. Tetičkovič, je na svetovnem kongresu o možganski kapi Erika Friedman povedala, da je nevarnost za ponoven možganski infarkt kar devetkrat manjša pri ljudeh, ki imajo pristne stike z domačimi živalmi, predvsem mačkami in psi. Torej – božajte svojega psa in mačko, imejte ju v naročju, pogovarjajte se z njima in – bolj zdravi boste.

Terapija z živalmi v domove za starostnike

Ena od želja dr. Tetičkoviča je, da bi v mariborski univerzitetni klinični center in v domove za starostnike pripeljali pse in mačke, tako da bi zaživele ‘Tačke pomagačke’, s katerimi bi uvedli redno terapijo z živalmi za obolele in ostarele paciente, pa tudi otroke.
Ob stiku z živalmi se namreč zniža krvni pritisk, prav tako raven holesterola, itd. Zakaj jim torej ne bi pomagali pri zdravljenju na naraven način – s stikom z živaljo. »Ker pa predvsem ostareli in oboleli ne morejo priti do zavetišč za živali, da bi tam božali in sprehajali pse in mačke, je takim ljudem treba stopiti naproti in pripeljati živali v domove za ostarele,« povzema dr. Tetičkovič

Majhen korak naprej

Majhen korak naprej so naredili v Domu upokojencev Danice Vogrinec Maribor na Pobrežju, kjer je k domu prišlo nekaj mačk, ki so tam zaradi skrbi starostnikov in osebja tudi ostale. Pred domom so jim naredili hišico, kjer spijo, na klopeh pred zgradbo pa se varovancem pustijo razvajati in božati. A to je res majhen korak naprej.

Za večjega upamo, da se bo nekoč še zgodil – da bodo psi in mačke stalni obiskovalci domov za ostareli in del socialne terapije.

Najboljši prijatelj?

Najboljši prijatelj?

In če nam domišljija dela še naprej – mogoče bodo tudi zakoni kdaj nastavljeni tako, da bodo slepim in invalidom zavarovalnice krile stroške za pse spremljevalce, ki jih potrebujejo kot pomočnike za spremstvo in premagovanje manjših in večjih ovir.

Objavljeno tudi na Zlatih letih, edinstvenem portalu za medgeneracijsko sodelovanje 🙂

Advertisements

Naj ginekološke operacije ne bodo več strah in trepet za ženske!

Danes za enake ginekološke bolezni izvajajo bistveno manjše, manj travmatične posege kot pa deset let nazaj.

Drugi del intervjuja z asist. dr. sci. Leonom Megličem, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, vodjo oddelka za operativno ginekologijo v UKC Ljubljana (objavljen tudi na portalu Zlata leta) in na Sončku), v katerem sem se pogovarjala o pripravah na ginekološke operacije, samih operativnih posegih v Sloveniji ter negi za telo in dušo, ki jo po takih operacijah lahko in morajo opraviti ženske same. Zdrav način življenja, optimizem in ljubezen do sebe pospešujejo tudi celjenje ran.

Pogovarjala sva se tudi o tem, da vsaka informacija, ki jo najdemo na internetu na nestrokovnih forumih, ni nujno dobra.

V Sloveniji opravljajo ginekološke operacije tako za rakasta kot nerakasta obolenja, v UKC jih je verjetno še največ?
»V UKC Ljubljana je največ ginekoloških operacij v Sloveniji, sploh, ker pridejo tja bolnice iz vse Slovenije. Naši uspehi v ginekologiji so primerljivi z Evropo. Tako na področju preventive kot operativnih posegov. Najslabše se odrežemo pri raku jajčnika, doma in v tujini.«

Zakaj?
»To je skrit rak, ki se v nekaj tednih razvije od obvladljivega do skoraj neobvladljivega stanja. In zanj ni preventive! Razvije se lahko v treh tednih, sprva ne povzroča bolečin, na ultrazvoku en mesec prej še ni videti nobenih sprememb, te so vidne šele, ko se rak razseje. V trebuhu je ogromno prostora in rak lahko hitro raste. Vse, kar se opazi, je, da se ženska počuti napeto, krilo ji postane ozko.«

Zagotovo je pomemben prav odnos do svojega telesa, pa tudi pozitiven načinu življenja, ki preprečuje nastanek bolezni.
»Da, ženska bi morala živeti s čim manjšim stresom, imeti dovolj počitka(hja, kar še meni ne uspeva vedno), morala bi se dovolj gibati in primerno prehranjevati.«

Kljub vsemu optimizmu in pozitivnemu življenju pa lahko pride do bolezni.
»Da, se zgodi. In v tistih trenutkih optimizem pomaga, da se ženska spopade z vsem, kar prinaša bolezen, z vso odgovornostjo in dobro voljo.«

Ob manjših bolečinah in težavah marsikatera ženska najprej pije zeliščne čaje in vzame kako tableto proti bolečinam, ker pa vzroka za bolečine ne pozna, je zagotovo dobro oditi na pregled.
»Tako je. Dobro je oditi na pregled, da odkrijemo vzrok in da ta vzrok pozdravimo oziroma odpravimo.«

Določene bolezni lahko pozdravimo z zdravili, raka pa verjetno ne?
»Razna vnetja pozdravimo z antibiotiki. Rakasta obolenja pa zaenkrat z operacijami, razen pri zelo redkih primerih. Zavedati se moramo, da lahko sploh začetne spremembe, ki so tudi v manjšem obsegu, uspešno odpravimo z manjšimi posegi. Mogoče bodo v bližnji prihodnosti razvili biološka zdravila, s katerimi bodo ozdravili tudi katerega raka rodil, a zdaj tega še ni. Mogoče bodo name kot na kirurga gledali moji vnuki in pravnuki kot na mesarja, he he, a zdaj je kirurško zdravljenje najbolj učinkovito. Zdaj se seveda pogovarjava o ozkem delu zdravljenja – o kirurgiji. Ponavadi pa gre za kombinacijo zdravljenja z raznimi metodami.«

Torej tudi s kemoterapijo?
»Bolj razširjene oblike zraven zdravimo še s kemoterapijo. Zdravljenje s citostatiki je bolj učinkovito, če je tumor manjši. In seveda, če gre za več manjših zasevkov, ki se jih citostatiki lahko učinkovito lotijo in izničijo. Kirurgija je na nek način redukcija tumorja, da ga zmanjšamo na minimum, citostatiki pa dokončajo zdravljenje.«

Se ženska, ki čaka na operacijo, nanjo kako pripravi?
»Seveda, v fitnes ji ni treba hodit, da bi pridobila kondicijo, pomaga pa, če živi zdrav način življenja – tako da ima neko kondicijo, ni ne predebela ne presuha, zadosti pije (pa ne alkohola!) in opusti kajenje.«

Na internetu najdemo vse več informacij. So relevantne?
»Moram opozoriti – danes da internet mnogo odgovorov, laični in pollaični javnosti pa lahko povzroči ogromno strahov in grozot pri branju raznih blogov in forumov, polmedicinskih in medicinskih internetnih straneh namesto objektivnih razlag in tolažb. Vem, da so ženske po poldrugi uri raziskovanja po internetu, kaj jo čaka na operaciji in kaj potem, večinoma prestrašene. Tako da brskanje po internetu bolj odsvetujem kot priporočam.«

Pri operacijah sva. So drugačne kot pred leti?
»Splošno gledano – danes za enake bolezni izvajamo bistveno manjše, manj travmatične posege kot pa deset let nazaj. Tako da so čim manj stresni za telo. Vsaka operacija je za telo stresna, ob tem je treba vedeti tudi, da starejše telo še slabše prenaša take posege kot mlajše. Zato se trudimo, da bi bile operacije čim manj obsežne, saj bo tako okrevanje po operaciji krajše.«

Faz okrevanja je več in so različno dolge. Prva se začne takoj po operaciji.
»Da. Najprej je ženska na intenzivni negi, nato na oddelku. Čas in oblika prve faze sta odvisna od same bolezni ter vrste in obsežnosti operacije, pa tudi od starosti pacientke. Starejša kot je, več časa potrebuje. Odvisno je tudi od tega, če ima pacientka še kake druge bolezni.«

Druga faza okrevanja po ginekoloških operacijah, ko ženska okreva doma, pa je časovno malo bolj neopredeljena.
»Druga faza okrevanja je doma. Traja od 14 dni do šest tednov, odvisno od operacije, pa tudi od dela, ki ga bolnica potem opravlja.«

Potem začnejo ženske spet delati, čeprav samo okrevanje še ni končano. Delati moramo v skladu z zdravnikovimi navodili.
»To obdobje traja od enega do dva meseca. Če sedimo za računalnikom ali smo doma, ker več ne hodimo v službi, je to obdobje krajše. Paziti moramo, da tudi doma ne opravljamo težjih opravil. Če mora ženska v službi opravljati težja dela, mi napišemo prošnjo in obrazložitev za lažja dela.«

Pri okrevanju so pomembni tudi gibanje, telovadba in fizioterapija?
»Da, mirovanje ni dobro. Če ženska obleži in se ne premika, lahko dobi trombozo ven in smrtno nevarno pljučno embolijo. Že v bolnišnični oskrbi se mora razgibati v postelji, se sprehajati. Potem pa doma postopno vse bolj telovaditi, pri tem pa ne sme pretiravati.«

V toplice se še hodi?
»Včasih so bile toplice bolj dostopne. Zaradi terapij v toplicah se okrevanje pospeši. Res pa je, da so pri tem zavarovalnice zelo poostrile kriterije. Ginekologi jih še vedno priporočamo.«

Keglove vaje, vaje stiskanja medeničnih mišic, pa bi morale ženske delati ves čas, ne samo po operacijah in porodih, kajne?
»Da, ves čas. Te vaje pripomorejo tako pri boljšem zadrževanju urina kot pri boljši spolnosti.«

Kdaj po operaciji lahko ženske spet seksajo?
»Uradno šest do osem tednov, je pa spet odvisno od okrevanja. Sam priporočam prej, po štirih tednih, saj lahko zlagoma začnemo. Ob tem moramo seveda upoštevati, ali ima bolnica še kake težave, npr. če že v redu zadržuje vodo ali ima težave s kilo.«

Naj bo mlada ali stara – ginekologa potrebujeta obe!

Ženske se premalo zavedajo, kako pomembni so redni preventivni ginekološki pregledi

Pa ne samo ženske. Enkrat letni, preprost in nezapleten preventivni ginekološki pregled, v katerem bi bil poleg zunanjega pregleda spolovila, odvzema brisa in notranjega otipanja priporočljiv tudi pregled z ultrazvokom, je preveč tudi za državno zavarovalnico, ki je skrčila preventivne preglede na tri leta in odvzela še marsikaj drugega, kar je dobro za nas.

O pregledih, preventivi, boleznih in seksualnih aktivnostih ženske tudi v starosti sem se pogovarjala z asist. dr. sci. Leonom Megličem, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, vodjo oddelka za operativno ginekologijo v UKC Ljubljana.

Kako pomembni so redni preventivni ginekološki pregled?
»Redni ginekološki pregledi v socialni državi, kakršna je tudi Slovenija, so tista socialna prednost, ki bi jo ženske morale znati izkoristiti. Sploh se v Evropi ne zavedamo več, kako pomembni so taki pregledi. Nedavno sem bil v Afriki, kjer sem videl grozljivo sliko. Tam bi se marsikatero bolezen lahko preprečilo z rednimi pregledi.
Moramo vedeti, da je bil npr. rak materničnega vratu kot vzrok smrti številka 1 na lestvici smrtnosti 50–60 let nazaj. Torej ne drugi raki, ne infekcije, ne težki porodi!
Dr. G. Papanicolau, Romun, živeč v New Yorku, je ugotovil, da je treba odkriti že predrakaste spremembe – v tistem času so namreč ugotovili, da rak ne nastane čez noč, ampak potrebuje 3–5 let za svoj razvoj. V tem času lahko najdemo spremenjene celice in ukrepamo z manjšim posegom – s takimi posegi rešimo maternice in tudi življenje ženske. Prav zaradi tega so zaželeni redni ginekološki pregledi.«

Koliko časa naj preteče med enim in drugim preventivnim pregledom?
»Kar se tiče pravil zdravstvenih zavarovalnic – vsaka tri leta. Ginekologi pa svetujemo, da ženska pride na pregled vsako leto! Rak materničnega ustja je namreč najpogostejša oblika raka, ki se ga da prepreči z rednimi pregledi – dejansko v celoti.«

Pred kratkim so sprožili tudi večletno akcijo, v kateri bodo cepili mlada dekleta proti temu raku …
»Da, s cepivom proti virusu, ki povzroča tega raka, bodo cepili mlada dekleta, ki šele vstopajo v spolno življenje, da se ne bodo okužile. Učinke bomo videli verjetno šele proti koncu moje kariere. Sicer pa cepljenje priporočam vsem ženskam, ki nameravajo v življenju imeti še kakega novega spolnega partnerja ali pa dvomijo v zvestobo trenutnega partnerja.«

Ta rak vsekakor ni edini, ki se pojavlja na maternici.
»Pojavlja se še rak maternične sluznice oz. rak materničnega telesa, ki je sicer še vedno na istem organu, a popolnoma drugačen. Ne povzročajo ga virusi, ampak prekomerno izločanje hormona estrogena v jajčnikih, ko mine to obdobje – ko ženska torej nima več menstruacije – pa maščevja.«

Kako pa je s krvavitvami po zadnji menstruaciji, po menopavzi?
»Po menopavzi, to je po zadnji menstruaciji, nastopi pomenopavzalno obdobje. Če se več kot leto dni po tej zadnji menstruaciji pojavi krvavitev, naj gre ženska takoj k zdravniku. To namreč ne pomeni, da je ženska spet dobila menstruacijo, ampak da je nekaj narobe. Pa vendar to ne pomeni, da bi morala biti ženska panična. 90 odstotkov teh krvavitev je nerakastega izvora.«

Kakšen je osip žensk pri pregledih in kdaj se pojavi? Veliko žensk namreč nenadoma kar neha hoditi h ginekologu.
»Opažam, da se velik osip pojavi po zadnjem porodu. Po zadnjem kontrolnem pregledu kar nehajo hodit na preglede, sploh če se odločijo, da bodo brez kontracepcije. Tiste ženske, ki so prav vzgojene in ozaveščene, pa hodijo na preglede še naprej, tudi po 50. letu.«

Dobro vlogo je zagotovo opravil tudi program Zora?
»Da, preko programa Zora so ženske osebno dobile vabilo na pregled z določenim datumom in uro.«

Pa vendar tudi preko teh vabil niso prišle vse. Opazimo lahko, da nekatere ne glede na vse, ne hodijo na preglede in vedno najdejo izgovore.
»Seveda, saj je dostopnost do ginekologov slabša, kot je bila. Ginekologi imajo čedalje več pacientk, čakalne dobe so vse daljše, tudi v samih sprejemnicah ambulant je gneča, tega pa nobena ne mara. In če niti ne želi k zdravniku, so to zanjo odlični izgovori. Povrh vsega pa tudi zavarovalnice ne plačajo več vsega oziroma precej manj kot včasih.«

Zavarovalnice omogočajo zdaj manj pregledov kot prej?
»Ja, ženske so prej imele plačane preventivne ginekološke preglede vsako leto, zdaj vsaka tri leta. Npr. tudi ultrazvočni pregled v 30. tednu nosečnosti ni več plačan. In še in še primerov je! Moram povedat, da so naše ženske izredno potrpežljive. Če bi državna zavarovalnica rekla, tega in tega pa ne bomo več krili, v Italiji, bi se tamkajšnje ženske upirale na cesti.«

Kaj torej zajema osnovni preventivni pregled?
»Jaz bi ločil na to, kaj plača zavarovalnica in kaj priporočam jaz kot ginekolog. Zavarovalnica ne plača nobenega ultrazvoka, razen če bi ginekolog pri tipanju odkril kako nepravilnost. A manjših sprememb ginekolog pri tipanju ne najde. Zavarovalnica odobri pregled z odvzemom brisa. A vsaj pri 35 odstotkih pregledov bi bil zaželen ultrazvok, ker vsega ne moremo zatipati, pa tudi tisto, kar zatipamo, lažje ovrednotimo z ultrazvokom.
Pregledamo torej z odvzemom brisa, zunanjim in notranjim vizualnim pregledom, otipanjem z roko. V višjem starostnem razredu, ko je torej ženska starejša, ni pa več v rodnem obdobju, še posebno natančno pregledujemo tudi zunanje spolovilo, saj se tudi tam lahko pojavljajo bolezni.«

Kako se lahko izognemo težavam, nevarnostim in boleznim rodil?
»Splošna navodila so taka: čim manj stresa, dovolj počitka, fizičnega in psihičnega, uravnotežena prehrana, dovolj gibanja, ob tem pa redni ginekološki pregledi dojk po 50. letu.

Za redne preglede dojk so poskrbeli s programom Dora?
»Hja, ta program so razpisali na dano število aparatur za preglede dojk in dano število strokovnjakov, ki te preglede opravljajo. Pa so že prej bili obremenjeni!«

Če bi povzela na kratko, je dobra preventiva, da je ženska zadovoljna, spolno zadovoljena in ustvarjalna?
»Na nek način bi lahko to potrdil. Profesor Krobach, sodobnik in prijatelj psihoanalitika Freuda, je po anekdoti razlagal Freudu o neki ženski, ki jo je vse bolelo, ves čas se je pritoževala, vzroka za bolečine in tegobe pa niso odkrili. Pa ji je Krobach predpisal recept: falus durum dozum repetitur – trd penis v ponavljajočih dozah. In je pomagalo!«

Do kdaj naj bi bile ženske spolno aktivne?
»Omejitev navzgor ni, dokler si le želijo. Težave s suho nožnico in pomanjkanjem spolne sle zdravimo s hormoni in na druge načine, če je le interes! V moji ambulanti me taki pogovori včasih razžalostijo. Po začetnih zadregah se starejše ženske razgovorijo in povedo, da imajo probleme v spolnosti. Ne tako poredko ugotovim, da ni vzrok pri njej (kot se pogosto misli), ampak pri partnerju. Marsikdaj ima partner motnje erekcije pa pustiva zdaj na miru razna bolezenska stanja. Včasih bi pomagalo že navadno sredstvo tipa viagra, ki bi pomagal paru spet pri vzpostavljanju in ohranjanju spolnosti. Govorimo o zdravih moških po 60. letu, ki ne prakticirajo spolnosti, njihove partnerke pa bi še, pa tega ne upajo naglas povedati.«

S starostjo torej ni treba nehati seksati?!
»Ne, seveda ne! Res je, da seks ne bo enak kot pri dvajsetih, ne bo pa nujno slabši, le drugačen. Le pravo željo je treba imeti. Zdravniki jim lahko pomagamo. Ženskam lahko predpišemo sredstva za vlaženje sluznice, pa tudi sredstva za njihove moške, ki ne marajo takih težav razlagati svojim osebnim zdravnikom.«

Objavljeno tudi na portalu Zlata leta in na Sončku.

Dr. Megliču se iskreno zahvaljujem za odgovore.