Čeprav so Mariboru na začetku tega meseca slavnostno podelili listino ‘Občina po meri invalidov’ in so invalidska društva resnično lahko ponosna na delo Nataše Rebernik, prve predsednice Sveta invalidov Maribor, drugega in sedanjega predsednika tega sveta Aleša Škofa ter vseh članov sveta, ki se aktivno in prizadevajoče trudijo doseči, da bi se v Mariboru na vseh področjih življenja gibalno oviranih, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter vseh drugih invalidov zadeve izboljšale v čim večji meri, se v kakem trenutku zdi, da bi morali komu uliti v glavo zavest, da so poleg zdravih in popolnoma gibalno sposobnih tudi takšni, ki potrebujejo za izstop iz vozila več prostora, in da so parkirna mesta, rezervirana za invalide, namensko poleg vhodov v stanovanjske bloke, zavode, institucije in trgovine. Ne zato, ker se invalidom ne bi dalo hoditi preko celega parkirišča, ampak zato, ker to ne morejo narediti, vsaj ne v taki meri kot zdravi in gibalno neovirani ljudje.
Prav danes sem bila priča, kako brezobzirno in brez najmanjše slabe vesti so nekateri vozniki parkirali svoja vozila čim bližje enemu od vhodov v mariborski Europark. Pa kaj potem, če je bil na tleh znak, da je parkirno mesto rezervirano za invalide, in kaj potem, če je poleg parkirnih mest bila velika tabla, s katero so vsaj malo želeli potrkati na vest voznikov, ki jim je vseeno za oznake na tleh in za sočloveka. Že zjutraj, ko sem se pripeljala tja, so bili vsi prostori za invalide polni, a le en kombi in eno osebno vozilo sta bila opremljena s kartico, s katero si invalidi načeloma lahko izborijo svoje parkirno mesto.
Ob odhodu sem vzela iz žepa telefon, da poslikam tako tablo kot listke, s katerim so se nekateri vozniki na videz rešili slabe vesti. Prav previdno in hitro sem fotografirala nekaj vozil, saj so me izkušnje naučile, da je to treba narediti hitro in preden pride lastnik vozila iz trgovine. Večinoma namreč nimajo samo slabe vesti, ker so parkirali na mesto za invalide, ampak delujejo po načelu ‘Napad je najboljša obramba’ in planejo po tistemu, ki bi rad spremenil zadeve na bolje.
Prav takrat sem opazila tudi gospoda K., ki je vozilom pravzaprav lastnikom vozil za brisalce zatikal letak za nevestne voznike. Zapletla sva se v pogovor. Povedal je, da upa, da kdo od opozorjenih voznikov ne bo več parkiral na ‘invalidskih mestih’, pa tudi to, da se znova in znova čudi, kako ga vozniki napadajo, ko jih osebno opozori, da so parkirali na parkirnem prostoru za invalide, in jih prosi, da bi premaknili vozilo. Veliko se jih spravi nanj besedno, nekaj bi najrajši dvignilo tudi roko nad njim, ker jih je zmotil v njihovem prepričanju, da lahko počnejo vse.
Škoda, da nekateri (še vedno) ne premorejo čuta za soljudi. Res.
Tabla kar bode v oči, pomaga pa očitno ne!
Letak, s katerimi bi radi opozorili voznike, da bi morali dati prednost tistim, ki jim parkirno mesto pripada.
Nekateri vozniki so se 'znašli' in odtrgali z letaka besedilo ter simbolno sliko dali v avto. Pa vendar - to ni prava identifikacija!
Invalidi dobijo na upravni enoti pravo kartico, s katero potrjujejo, da lahko parkirajo na parkirnih mestih za invalide.
mavricna 