Tag Archives: preventiva

Trava? Zakaj pa ne urbani ekološki vrt?

Tako, kopališče TAM, ki je zadnja leta propadalo, bodo podrli in na tistem mestu posejali travo. Luštno, ni kaj. Propadajoči objekt, za katerega obnovo ni bilo denarja prej, zdaj pa, ko je denarja še manj od nič, pa je treba pač nekaj naredit. V to, zakaj je bazen propadel, zakaj ga ni nihče prevzel in obnovil pred leti, ko bi kdo z zasebnim kapitalom ali pa celo z evropskimi sredstvi to lahko storil, se sploh ne bom spustila. Sem pa  dobila ob novici, da bodo tam, kjer še stoji kopališče TAM, pa ne bo več dolgo, posejali travo. Luštno (danes imam rada to besedo).

Kaj pa, če bi se tam in drugod po Sloveniji, kjer so po raznih mestnih občinah napol zgrajeni objekti ali na pol porušeni ali propadajoči, ne nazadnje pa tudi tam, kjer so zanemarjene travnate površine, uredilo zelenjavne vrtove. In to ne taki, ki so v vsakem slovenskem mestu, ne taki, kjer poleg solate in korenja ter druge zelenjave rastejo grde lesene barake in skupaj postavljena pločevina. Ne, boljše bi bilo naučiti ljudi ekovrtnarjenja in na takih mestih urediti skupnostne urbane vrtove. Tak je ne nazadnje nastal tudi v Mariboru na drugem koncu mesta.In ne bi bilo slabo, da bi imeli še kak tak vrt. In da bi bil še kje po Sloveniji. Zemlja je rodovitna, narava tudi da, ne samo vzame – in če bi se ljudje navadil pravilno vrtnarit, bi bil volk sit, koza pa cela – že tako draga hrana bo itak jeseni še dražja. Zakaj torej ne bi mislili naprej, na prihodnost?

Advertisements

V Pristanu že sprejeli nove ukrepe za boljšo varnost

Tragedija v mariborskem kopališču Pristan, v katerem se je utopil šestletni deček, je pretresla vse – starše, učitelje in vodstvo šole, ki jo je deček obiskoval, njegove sošolke in sošolce, pa tudi vodstvo in osebje kopališča Pristan. Kriminalisti so sprožili preiskavo, da ugotovijo, kaj natančno se je v bazenu dogajalo, starši so podali ovadbo zoper neznanega storilca iz istega razloga, vodstvo Pristana pa po inšpekcijskem nadzoru takoj sprejelo nove ukrepe.

Deček je bil, kot je povedala njegova mama, januarja operiran na žrelnici, zdravnica pa je dovolila udeležbo na plavalnem tečaju. Po testiranju so ga uvrstili med neplavalce. Kot pravi njegov oče,  jima je tistega dne okrog poldneva  po telefonu dečkova razredničarka sporočila, da mu je med plavalnim tečajem postalo slabo in da so ga odpeljali v bolnišnico. Tam pa so jim zdravniki dejali, da se je deček utopil in da je priklopljen na aparate. Nekaj dni kasneje je umrl.

Starši so prepričani, da bi bil Marcel še živ, če bi bilo res tako, kot naj bi rekel prvi dan reševalec, da je bil fantič pod vodo približno minuto. Zdravniki so jima rekli, da je moral biti pod vodo vsaj pet minut, kar so ocenili na podlagi otekline možganov in odmiranja celic zaradi pomanjkanja kisika.

Drugačne prve informacije s Pristana
Da bi vaditelji tečaja ali reševalec ali kdor koli drug rekel učiteljici, da je fantu bilo slabo, direktor kopališča Pristan Anton Knez ne ve. Starši so začudeni, kako so lahko ‘pristanovci’ od začetka podali različne zgodbe, kaj se je zgodilo. Slišali so, da učiteljica ni smela v bazen, ko so oživljali Marcela. Knez pravi, da ne ve, kako je reševanje potekalo, ker ga ni bilo zraven, ker pa kriminalistična preiskava še poteka, prosi: »Pustite strokovnjakom, da ugotovijo, kaj se je zgodilo. Kriminalisti so opravili razgovore z vsemi, ki so bili udeleženi, tako da je treba počakati na izsledke raziskave.« Hkrati obžaluje dogodek, ki se po njegovih besedah sploh ne bi smel zgoditi, in pravi, da se bodo tudi oni potrudili razjasniti dogodke.  Sočustvuje z družino, ki je izgubila otroka.

Napoved novih ukrepov
Na vprašanje, ali so se iz tragedije kaj naučili, Knez odgovarja: »Strah, da se kaj zgodi otrokom na tečajih in športnih dnevih, je vedno prisoten. Z najožjimi sodelavci smo se že sedaj dobivali enkrat na teden in obravnavali nadzor, izvedbo nadzora in ukrepe. Zdaj bomo naše delo še enkrat pretresli in poostrili nadzor.« Te dni so na osnovne šole, s katerimi sodelujejo, poslali tudi zahtevo, da so od zdaj naprej učitelji spremljevalci učencev prisotni na plavalnih tečajih.

Vaditelji in učitelji skupaj na bazenu

Knez razlaga, da je do zdaj veljalo, da so učiteljice oziroma učitelji lahko zraven,  ni pa to bila njihova obveza. Bilo je zaželjeno, odločitev pa so prepustili posameznim šolam. Nekaj učiteljic, s katerimi smo se pogovarjali o tem, ali so zraven ali ne in kako lahko sodelujejo, se je pravzaprav potožilo. Nad tem, da nimajo plačanih ur in da bi lahko bile zraven in sodelovale v procesu učenja plavanja samo, če bi imele opravljene izpite za plavalnega vaditelja, pa tudi nad tem, da so jim vaditelji namignili, da je boljše, da niso zraven, ker bi bile moteče, če bi se otroci obračali nanje, ne pa na vaditelje. Če je to zadnje resnično, se lahko vprašamo, ali ne bi dodaten par oči pomagal pri nadzoru, učiteljičina prisotnost pa bila predvsem vaditeljem v pomoč pri obravnavanju otrok.

Boljši varnostni nadzor s kamerami

Boljši varnostni in nadzorni sistem v kopališču bi omogočile tudi varnostne kamere. A teh v bazenu ni – kot pravi Knez, je to problem ne samo Pristana, ampak kopališč nasploh. Pravi, da so se že pred tragičnim dogodkom posvetovali z Varnostjo o novem varnostnem sistemu. Takrat so se tudi dogovarjali o možnosti nameščanja varnostnih kamer, ki je po njegovem najbolj učinkovit sistem. Čakajo na predračune in oceno, koliko kamer bi moralo biti in kje vse.

Pred koncem preiskave je nemogoče ugibati, kaj se je dejansko zgodilo.  Upamo pa, da bodo pristojni v sodelovanju s strokovnjaki preprečili nezgode in nesreče. Delo z otroki namreč zahteva tako strokovnost, predvidevanje vseh nevarnosti in nenehno pozornost.

(Napisano za Mariborski utrip, 26. februarja 2010, ‘zgodbo’ samega dogodka zaključujem, vsekakor pa bom vesela objektivnih informacij in predlogov o tem, kako bi lahko izboljšali varnost naših otrok na slovenskih kopališčih)

Dodatek št. 1:

Gneče ni bilo
V Pristanu so bili takrat učenci dveh šol. 33 učencev iz Osnovne šole Leona Štuklja je imelo v spremstvu svojih učiteljev športni dan – bili so v srednjem bazenu. 27 tečajnikov plavalnega tečaja iz Osnovne šole Franca Rozmana Staneta, kjer je bil tudi ta mali deček, pa je bilo v malem, otroškem bazenu in v čofotalniku. Po normativu velja, da je na osem neplavalcev  ali na 12 plavalcev en vaditelj, vedno pa mora biti na bazenu tudi reševalec. 10. februarja so bili v okviru plavalnega tečaja štirje vaditelji in reševalec. Vsi imajo opravljene licence za opravljanje plavalnega tečaja.

Dodatek št. 2: Zaključek moje kolumne

Ko onemiš …

Želim si, da bi se ob smrti Marcela vsi nekaj naučili in da se bodo ljudje, ki vzgajajo in izobražujejo naše otroke, zavedali, kako odgovorno delo opravljajo in da bodo dali vedno vse od sebe, da bi preprečili že male nezgode, kaj šele velike tragedije.

Dobro je vedeti …

Pravzaprav bi morale biti take akcije večkrat, ne samo okoli prvega decembra.

MKC Maribor je javil:

POSITIVO

Anti AIDS projekt

V soboto, 28. 11. 2009 ob 18. uri v mariborskem nakupovalnem središču Europark

Na prireditvi bodo sodelujoči mimoidočim delili kondome, pentlje in biltene, akademski slikar Mirjan Mirt bo pred očmi mimoidočih ustvaril likovno upodobitev in plesna šola Zapleši si bo izvedla plesni nastop.

Projekt Positivo želi opozoriti na problem okužbe z aidsom, boleznijo, zaradi katere še vedno zboli in umre veliko ljudi.

Naj bo mlada ali stara – ginekologa potrebujeta obe!

Ženske se premalo zavedajo, kako pomembni so redni preventivni ginekološki pregledi

Pa ne samo ženske. Enkrat letni, preprost in nezapleten preventivni ginekološki pregled, v katerem bi bil poleg zunanjega pregleda spolovila, odvzema brisa in notranjega otipanja priporočljiv tudi pregled z ultrazvokom, je preveč tudi za državno zavarovalnico, ki je skrčila preventivne preglede na tri leta in odvzela še marsikaj drugega, kar je dobro za nas.

O pregledih, preventivi, boleznih in seksualnih aktivnostih ženske tudi v starosti sem se pogovarjala z asist. dr. sci. Leonom Megličem, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, vodjo oddelka za operativno ginekologijo v UKC Ljubljana.

Kako pomembni so redni preventivni ginekološki pregled?
»Redni ginekološki pregledi v socialni državi, kakršna je tudi Slovenija, so tista socialna prednost, ki bi jo ženske morale znati izkoristiti. Sploh se v Evropi ne zavedamo več, kako pomembni so taki pregledi. Nedavno sem bil v Afriki, kjer sem videl grozljivo sliko. Tam bi se marsikatero bolezen lahko preprečilo z rednimi pregledi.
Moramo vedeti, da je bil npr. rak materničnega vratu kot vzrok smrti številka 1 na lestvici smrtnosti 50–60 let nazaj. Torej ne drugi raki, ne infekcije, ne težki porodi!
Dr. G. Papanicolau, Romun, živeč v New Yorku, je ugotovil, da je treba odkriti že predrakaste spremembe – v tistem času so namreč ugotovili, da rak ne nastane čez noč, ampak potrebuje 3–5 let za svoj razvoj. V tem času lahko najdemo spremenjene celice in ukrepamo z manjšim posegom – s takimi posegi rešimo maternice in tudi življenje ženske. Prav zaradi tega so zaželeni redni ginekološki pregledi.«

Koliko časa naj preteče med enim in drugim preventivnim pregledom?
»Kar se tiče pravil zdravstvenih zavarovalnic – vsaka tri leta. Ginekologi pa svetujemo, da ženska pride na pregled vsako leto! Rak materničnega ustja je namreč najpogostejša oblika raka, ki se ga da prepreči z rednimi pregledi – dejansko v celoti.«

Pred kratkim so sprožili tudi večletno akcijo, v kateri bodo cepili mlada dekleta proti temu raku …
»Da, s cepivom proti virusu, ki povzroča tega raka, bodo cepili mlada dekleta, ki šele vstopajo v spolno življenje, da se ne bodo okužile. Učinke bomo videli verjetno šele proti koncu moje kariere. Sicer pa cepljenje priporočam vsem ženskam, ki nameravajo v življenju imeti še kakega novega spolnega partnerja ali pa dvomijo v zvestobo trenutnega partnerja.«

Ta rak vsekakor ni edini, ki se pojavlja na maternici.
»Pojavlja se še rak maternične sluznice oz. rak materničnega telesa, ki je sicer še vedno na istem organu, a popolnoma drugačen. Ne povzročajo ga virusi, ampak prekomerno izločanje hormona estrogena v jajčnikih, ko mine to obdobje – ko ženska torej nima več menstruacije – pa maščevja.«

Kako pa je s krvavitvami po zadnji menstruaciji, po menopavzi?
»Po menopavzi, to je po zadnji menstruaciji, nastopi pomenopavzalno obdobje. Če se več kot leto dni po tej zadnji menstruaciji pojavi krvavitev, naj gre ženska takoj k zdravniku. To namreč ne pomeni, da je ženska spet dobila menstruacijo, ampak da je nekaj narobe. Pa vendar to ne pomeni, da bi morala biti ženska panična. 90 odstotkov teh krvavitev je nerakastega izvora.«

Kakšen je osip žensk pri pregledih in kdaj se pojavi? Veliko žensk namreč nenadoma kar neha hoditi h ginekologu.
»Opažam, da se velik osip pojavi po zadnjem porodu. Po zadnjem kontrolnem pregledu kar nehajo hodit na preglede, sploh če se odločijo, da bodo brez kontracepcije. Tiste ženske, ki so prav vzgojene in ozaveščene, pa hodijo na preglede še naprej, tudi po 50. letu.«

Dobro vlogo je zagotovo opravil tudi program Zora?
»Da, preko programa Zora so ženske osebno dobile vabilo na pregled z določenim datumom in uro.«

Pa vendar tudi preko teh vabil niso prišle vse. Opazimo lahko, da nekatere ne glede na vse, ne hodijo na preglede in vedno najdejo izgovore.
»Seveda, saj je dostopnost do ginekologov slabša, kot je bila. Ginekologi imajo čedalje več pacientk, čakalne dobe so vse daljše, tudi v samih sprejemnicah ambulant je gneča, tega pa nobena ne mara. In če niti ne želi k zdravniku, so to zanjo odlični izgovori. Povrh vsega pa tudi zavarovalnice ne plačajo več vsega oziroma precej manj kot včasih.«

Zavarovalnice omogočajo zdaj manj pregledov kot prej?
»Ja, ženske so prej imele plačane preventivne ginekološke preglede vsako leto, zdaj vsaka tri leta. Npr. tudi ultrazvočni pregled v 30. tednu nosečnosti ni več plačan. In še in še primerov je! Moram povedat, da so naše ženske izredno potrpežljive. Če bi državna zavarovalnica rekla, tega in tega pa ne bomo več krili, v Italiji, bi se tamkajšnje ženske upirale na cesti.«

Kaj torej zajema osnovni preventivni pregled?
»Jaz bi ločil na to, kaj plača zavarovalnica in kaj priporočam jaz kot ginekolog. Zavarovalnica ne plača nobenega ultrazvoka, razen če bi ginekolog pri tipanju odkril kako nepravilnost. A manjših sprememb ginekolog pri tipanju ne najde. Zavarovalnica odobri pregled z odvzemom brisa. A vsaj pri 35 odstotkih pregledov bi bil zaželen ultrazvok, ker vsega ne moremo zatipati, pa tudi tisto, kar zatipamo, lažje ovrednotimo z ultrazvokom.
Pregledamo torej z odvzemom brisa, zunanjim in notranjim vizualnim pregledom, otipanjem z roko. V višjem starostnem razredu, ko je torej ženska starejša, ni pa več v rodnem obdobju, še posebno natančno pregledujemo tudi zunanje spolovilo, saj se tudi tam lahko pojavljajo bolezni.«

Kako se lahko izognemo težavam, nevarnostim in boleznim rodil?
»Splošna navodila so taka: čim manj stresa, dovolj počitka, fizičnega in psihičnega, uravnotežena prehrana, dovolj gibanja, ob tem pa redni ginekološki pregledi dojk po 50. letu.

Za redne preglede dojk so poskrbeli s programom Dora?
»Hja, ta program so razpisali na dano število aparatur za preglede dojk in dano število strokovnjakov, ki te preglede opravljajo. Pa so že prej bili obremenjeni!«

Če bi povzela na kratko, je dobra preventiva, da je ženska zadovoljna, spolno zadovoljena in ustvarjalna?
»Na nek način bi lahko to potrdil. Profesor Krobach, sodobnik in prijatelj psihoanalitika Freuda, je po anekdoti razlagal Freudu o neki ženski, ki jo je vse bolelo, ves čas se je pritoževala, vzroka za bolečine in tegobe pa niso odkrili. Pa ji je Krobach predpisal recept: falus durum dozum repetitur – trd penis v ponavljajočih dozah. In je pomagalo!«

Do kdaj naj bi bile ženske spolno aktivne?
»Omejitev navzgor ni, dokler si le želijo. Težave s suho nožnico in pomanjkanjem spolne sle zdravimo s hormoni in na druge načine, če je le interes! V moji ambulanti me taki pogovori včasih razžalostijo. Po začetnih zadregah se starejše ženske razgovorijo in povedo, da imajo probleme v spolnosti. Ne tako poredko ugotovim, da ni vzrok pri njej (kot se pogosto misli), ampak pri partnerju. Marsikdaj ima partner motnje erekcije pa pustiva zdaj na miru razna bolezenska stanja. Včasih bi pomagalo že navadno sredstvo tipa viagra, ki bi pomagal paru spet pri vzpostavljanju in ohranjanju spolnosti. Govorimo o zdravih moških po 60. letu, ki ne prakticirajo spolnosti, njihove partnerke pa bi še, pa tega ne upajo naglas povedati.«

S starostjo torej ni treba nehati seksati?!
»Ne, seveda ne! Res je, da seks ne bo enak kot pri dvajsetih, ne bo pa nujno slabši, le drugačen. Le pravo željo je treba imeti. Zdravniki jim lahko pomagamo. Ženskam lahko predpišemo sredstva za vlaženje sluznice, pa tudi sredstva za njihove moške, ki ne marajo takih težav razlagati svojim osebnim zdravnikom.«

Objavljeno tudi na portalu Zlata leta in na Sončku.

Dr. Megliču se iskreno zahvaljujem za odgovore.