Tag Archives: hrana

Kaj imate rajši? Domačo ali tujo kuhinjo?

Zadnje leto že rahlo gnezdim in sem spet vse večkrat v kuhinji, kjer rada eksperimentiram, obenem pa sem pridna in si namesto kosila med delovnim tednom, ko je domača kuhinja predaleč, že štiri mesece nisem privoščila sendviča – in telo mi je res hvaležno 🙂

Rajši zavijem v eno od manjših gostilnic, kjer ponujajo juhe in druge tople jedi, z manj mesa ali nič mesa na jedilniku. No, ko telo reče, da je čas za meso, pa grem na porcijo k Džabiriju.  In tako sploh ni čudno, da sem Jacksu predlagala, da se “žrtvujem” in raziščem, kaj in kako kuhajo in pečejo v petih manjših gostilnicah v Mariboru. Za jest mi nič niso dali zastonj (da ne bi kdo planil pokonci, češ da zdaj zastonj jem po gostilnah), sem pa izvedela, kaj vse je na krožniku in kako hitro se lahko pripravi dobro kosilo.

Pa še čas sem si vzela, da sem malo razmislila o naših okusih, saj zagotovo ne bi vsak zavil v vseh pet omenjenih gostilnic, kjer pripravljajo različno hrano, ampak bi nekdo zagovarjal zgolj vegetarijansko, drugi mesno, tretji bi hotel manjše porcije, četrti večje, eden več korenja, drugi več testenin,  … Sama sem rajši kot da bi se zmrdovala, ugotavljala, kaj vse dajo zraven pri pripravi jedi in če se res izognejo dodatkom, konservansom ipd. rečem, ki jih pa res ne maram.

In potem je za Večer nastalo tole:

Domača tradicija ali eksotika – drugačnost v prehrani rojeva vse več uličnih gostilnic, a tudi recepte za kakovostno hrano

Brez receptov seveda ne gre.

Regratova pita s čemažem, ki ga odlično pripravi Branko Fras v gostilnici Bistro Arty.

Regratova pita

Regratova pita s čemažem (foto: Branko Fras)

Za puranji zrezek, pečen na žaru, v lepinji, je tole osnovni recept. Pri Džabiriju zraven Dvorane Tabor sicer naredijo po boljšem receptu, a kaj ko mi niso izdali, katere začimbe in dišavnice dajo v marinado za meso, tam tudi sami spečejo lepinjo in njihova francoska omaka je tudi drugačna od osnovnega recepta. Skratka oni imajo izboljšano in skrivnostno verzijo recepta.

pecen puran na zaru

Pečen puranji zrezek v lepinji

Saša Popelar iz gostilnice Na vogalu pa je prispevala recept za ajdovo kašo z gobami.

Ajdova kasa

Ajdova kaša z gobami (foto: Saša Popelar)

Kdor pa rad pripravi kaj takega, da zadiši po Kitajski, pa lahko speče riževe rezance s piščančjim mesom, kot to sicer naredi Marko Zafoštnik iz gostilnice Wok Mix.

Rizevi rezanci po kitajsko

Riževi rezanci s piščančjim mesom (foto: Marko Zafoštnik)

 

 

 

 

Advertisements

Trava? Zakaj pa ne urbani ekološki vrt?

Tako, kopališče TAM, ki je zadnja leta propadalo, bodo podrli in na tistem mestu posejali travo. Luštno, ni kaj. Propadajoči objekt, za katerega obnovo ni bilo denarja prej, zdaj pa, ko je denarja še manj od nič, pa je treba pač nekaj naredit. V to, zakaj je bazen propadel, zakaj ga ni nihče prevzel in obnovil pred leti, ko bi kdo z zasebnim kapitalom ali pa celo z evropskimi sredstvi to lahko storil, se sploh ne bom spustila. Sem pa  dobila ob novici, da bodo tam, kjer še stoji kopališče TAM, pa ne bo več dolgo, posejali travo. Luštno (danes imam rada to besedo).

Kaj pa, če bi se tam in drugod po Sloveniji, kjer so po raznih mestnih občinah napol zgrajeni objekti ali na pol porušeni ali propadajoči, ne nazadnje pa tudi tam, kjer so zanemarjene travnate površine, uredilo zelenjavne vrtove. In to ne taki, ki so v vsakem slovenskem mestu, ne taki, kjer poleg solate in korenja ter druge zelenjave rastejo grde lesene barake in skupaj postavljena pločevina. Ne, boljše bi bilo naučiti ljudi ekovrtnarjenja in na takih mestih urediti skupnostne urbane vrtove. Tak je ne nazadnje nastal tudi v Mariboru na drugem koncu mesta.In ne bi bilo slabo, da bi imeli še kak tak vrt. In da bi bil še kje po Sloveniji. Zemlja je rodovitna, narava tudi da, ne samo vzame – in če bi se ljudje navadil pravilno vrtnarit, bi bil volk sit, koza pa cela – že tako draga hrana bo itak jeseni še dražja. Zakaj torej ne bi mislili naprej, na prihodnost?