Del, podkrepljen s fotografijami. Baje povedo več kot besede. Kar sicer ne verjamem. Najboljše je beseda, zvok, slika … 😉 A kaj češ, tokrat dajem prednost sliki.
Aja, seveda, v Bonbonu (20. 8. 2013, str. 18 in 19), prilogi Večera in Primorskih novic, je izšla strnjena reportaža s potovanja: Ko duša poje, kot prede motor čoperja.
Tule pa ni zadnjega sedeža. Je pa utrinek iz etno sela Babići Rostovo.
Prvi konkretni počitek za mrcine.
Kar je videti malo čudno, je v resnici še bolj čudno. Nekdo ima v Bosni v neki hali zaprta dva tigra, samico in samca. In tole je bilo bližje bližnje srečanje z enim od njiju. Fotografirano skozi malo špranjico.
Po moje lari-fari o piramidah v Bosni. (vodič)
Tudi pri piramidah je treba malo postat in se spočit.
Delček Sarajeva. Manj znani.
Niti pod točko razno ne skočim tu dol.
In po dolgem potovanju smo spet videli morje 🙂
Veliko morja 🙂
Oljke, morje, ljubezen. Čiovo.
Utrinek z večernega sprehoda
Pred odhodom še zadnji pogled na kamp pod drevesi in ‘pići kući’ ….
mavricna 