Category Archives: ob strani

Gajbice, sneg in druge zimske pogruntavščine

15. novembra se uradno začne ‘zimska sezona’.

Snega verjetno takrat še ne bomo imeli, lahko se bomo pa pripravili nanj. Sploh ker se bomo morali borit. Zavihat rokave in bentit z rdečim nosom in prezeblimi rokami, medtem, ko bomo čistili parkirplac. Naš. Parkirplac na nekem parkirišču, ki smo ga določili, da je naš. Valjda, da je, saj je ja tam naš avto. In ko imaš enkrat svoj parkirplac, ga ne daš iz rok, no izpod koles.

Že imate pripravljene gajbice? Vam povem, ne ustrezajo. Za rezervacijo in zavarovanje našega parkirplaca gajbica ni dovolj. Na našem parkirišču so poleti aktivirane zapornice za nekaj posameznih parkirplacev, ker je pač treba tudi poleti imeti rezerviran plac. Zjutraj, preden odpelješ s parkirišča, jo dvigneš s tal parkiplaca in jo zakleneš. Čez osem ur, ko se vrneš iz službe, pa odkleneš in postaviš avto na parkirplac. In kaj, če morajo drugi parkirat na pločniku ali na travi, ker ne najdejo parkirplaca. Njihov problem. Mi smo ga našli in ga bomo obdržali. Pozimi je pač žal treba najprej sčistit sneg, da najdeš na tleh zapornico in jo zakleneš, preden se odpelješ. No, če je zamrznjena na tla, pa daš na parkirplac, kar najdeš uporabnega. Samo da ostane. In za vsak slučaj napišeš na kako škatlo, ki jo vržeš med druge stvari, da boš, če bo tam kdo parkiral, rezal gume. Ne svoje, ampak njegove.

Aja, pa lopate bomo pripravili. Ne za kidanje snega s pločnika in ceste, ker to ni naše delo, ampak za metanje snega z naše dovozne poti na cesto in pločnik. Pa ja ne bomo imeli na našem dovozu snega. Če je pa nevarno. Naj bo na cesti. Po možnosti že spluženi, tako da lahko oblikujemo take majhne otoke snega in ledu. Hm, kaj če bi potem ocenjevali še umetniki vtis otokov?

Gume pri nas ne bomo menjali, zakaj bi jih, je brez zveze. Še bolj brez zveze je čistit avto. Sploh, če se človeku mudi, ja ne bo snega in leda pucal z avta. Saj je ja dovolj, da malo obriše sprednjo šipo, ravno toliko, da nariše smajlija, pa skozi njegove oči gleda na cesto in pločnike.

Človek mora vedeti, za kaj se bori, a ne? Pa kaj če so za to predpisane globe ….

(A moram povedat, da je treba zgornje besedilo brat med vrsticami in da jaz tega ne delam, vidim pa, da dela tako veliko ljudi. In eni so prav smešni v tej svoji borbi, v kateri ne vidijo čez svojo gajbico …)

No, pa še tole iz zakona, da boste vedeli, da človek lahko za zgornja dejanja plača globo:

Citiram:

Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB4)

113. člen

(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti.

(8) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(9) Z globo najmanj 2.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 250 eurov.

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS št. 56/08 in 58/09 in 36/10)

Zima in zimske razmere

114. člen

(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev policist. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, in voznik, ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje voznik z globo 400 eurov.

(6) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 120 eurov. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z najmanj 4.000 eurov, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov.

Informativni dnevi ali »Stoji učilna zidana …«

Osnovnošolci in srednješolci bodo skoraj sredi februarja (no, na nekaterih šolah pa tudi že prej ali kasneje) lahko obiskali srednje šole in fakultete ter v okviru informativnih dni spoznavali utrip, dogajanje in izobraževalne programe teh šol. Informativni dnevi pa bodo potekali tudi na ustanovah, ki nudijo izredna izobraževanja, gre predvsem za programe šolanja ob delu.

Za MB Utrip sem sicer spisala daljši članek na to temo, tule pa si bom privoščila malo razmišljanja. Maja Mernik, šolska svetovalna delavka na Osnovni šoli Ludvika Pliberška v Mariboru, s katero sem se pogovarjala o informativnih dnevih za članek, priporoča, naj si učenci, torej osnovnošolci, ogledajo vsaj dve predstavitvi, torej gredo na vsaj dve šoli in naj predstavnike šol tudi pogumno kaj vprašajo. Opozarja pa na dejstvo, ki pri osnovnošolcih še vedno drži – bolj kot ne zaradi njihove starosti in neizkušenosti se jih namreč kar nekaj med njimi odloča za vpis na srednjo šolo na podlagi tega, kam gredo njihovi prijatelji, ne pa na podlagi svojih želja in interesov. Valjda, kdo pa je pri njihovih letih vedel, kaj bi delal do konca življenja.

Sploh v zadnjem času opažam, da se še štiridesetletniki in štiridesetletnice ali ne nazadnje tudi tisti in tiste, ki imajo že čez 50 let, odločajo za nove poklice in izredne vpise na šole/fakultete itd. Za nekaj takih odločitev je kriva velika brezposelnost, za nekaj neuresničene želje iz mladosti, ko kdo ni imel poguma vpisati se na željen faks, pa je izbral lažjo pot, ali pa se je želel, pa ni imel finančnih možnosti. Ali pa je končno (nikoli ni prepozno) kdo spoznal, da ga delo, ki ga opravlja, ne zadovoljuje, celo uničuje in se je odločil za nekaj drugega. Zakaj pa ne!

Sicer pa se bodoči študenti vse bolj odločajo, na katero fakulteto bi šli, na podlagi tega, kateri bodoči poklic jim bo prinesel več možnosti za zaposlitev in za (dobro) plačo. Upam, da se bodo odločili za tako varianto, ki jim bo omogočala oboje: delo, ki jih bo izpopolnjevalo, zadovoljevalo in osrečevalo, hkrati pa še dobro plačo.

In ja, žal jih je vse več (pa upam, da je to prehodno) takih, ki bi radi študirali, pa ne bodo mogli. Ker ne oni, ne njihovi starši nimajo dovolj denarja za vse stroške študija. Potem pa se ljudje ‘bunijo’, ker študenti preko študentskega servisa, na črno ali kako drugače po cele dneve delajo – nekako si morajo zaslužiti denar za študentski dom ali najemnino sobe, hrano in vse ‘obvezne’ stroške študija.