Category Archives: nekategorizirano

Marcel, počivaj v miru …

Iskreno sožalje Marcelovi družini.

Družino sem spoznala lani – službeno, ob pisanju nekega članka, oba fanta, tako starejši kot mlajši sta se mi za vedno vtisnila v spomin, saj sta (bila) lepo vzgojena, prijazna in prisrčna. Mlajši, torej ta nesrečni deček, ki je izgubil življenje v mariborskem kopališču Pristan, je bil še posebej radoveden. Čim več je hotel vedeti o fotoaparatu, ki ga je imel zraven moj sodelavec, zanimal se je za vsak gumb in bil presrečen, ker je lahko z njim tudi naredil fotografijo.

Bila je pomlad in mali Marcel je že takrat komaj čakal jeseni – začetka pouka. Njegov starejši brat je jo je že obiskoval.  Še pred koncem pomladi sta dobila novi šolski torbi in nekaj potrebščin. Redko kje še vidiš tako iskreno veselje, kot sta ga takrat pokazala fanta.

Ja, Marcel je imel astmo in res je bil januarja operiran na žrelnici. In starši so pred začetkom plavalnega tečaja vprašala zdravnico, ali gre lahko na tečaj. Odobrila je.

V bazenu so bili učenci vsaj dveh šol, mlajši prvošolci in starejši petošolci. Učiteljic ni bilo,  v tem kopališču velja namreč ob teh tečajih, da jih učiteljice oddajo vaditeljem, ki so ves čas plavalnega tečaja odgovorni za otroke.

O tem, kaj točno se je zgodilo nesrečnega dne, so začele krožiti različne zgodbe. Otroci, tako starejši kot mlajši so povedali svojo zgodbo – da so bili vsi še v prostoru bazena in da so oni (starejši) videli Marcela in ga odvlekli na rob bazena, s kričanjem pa opozorili vaditelja, ki je nato spravil fanta iz vode in ga oživljal.

Vodstvo Pristana je povedalo na tiskovni konferenci drugačno zgodbo – da so otroke že spravili iz bazena in jih prešteli, pa da se jim je Marcel izmuznil in se znašel v bazenu, od koder so ga nato rešili.

Upam, da bo policijska preiskava, posledično pa tudi ovadba povzročitve splošne nevarnosti zoper neznanega storilca, pokazala, kaj se je res zgodilo in da bodo tisti, ki so odgovorni za nesrečo in smrt malega Marcela, res odgovarjali (Tudi sama bom raziskala, kolikor mi bo kot novinarki dopuščeno, kaj se je zgodilo).

In konec koncev, da se bo naredil enkrat za vselej red v kopališčih, pa še kje drugje, kjer za naše otroke skrbi bolj ali manj usposobljeno osebje.

Meni osebno se namreč že ta kombinacija, da poleg učencev na kopališču v času plavalnega tečaja ni njihovih učiteljic, ampak so tam samo plavalni vaditelji, ne zdi dobra – boljše bi bilo, da bi bili eni in drugi – vaditelji bi otroke učili plavanja, za pedagoški odnos pa bi skrbele učiteljice, ki otroke boljše poznajo (saj so vendar z njimi v času pouka).

Komentarje sicer dopuščam, a če bodo žaljivi ipd., jih bom zbrisala.

Z malo dobrote do sreče na vrvici

Pred dnevi, pravzaprav je bilo kar lani 😉 – 28. 12. 2009 torej, je bil zvečer na Trgu svobode v Mariboru večer elektronske glasbe – Rok Reberšek ali DJ Rawkee je vrtel transe.

Rokov plakat

Rokov plakat

Z Rokom sva se spoznala leto pred tem koncertom, ko je prav tako na Trgu svobode v Mariboru vrtel transe glasbo in podaril koncert Mariborčanom. Že takrat je razmišljal, da bi poleg glasbe in svoje energije dal ljudem še nekaj več. Da bi jih spomnil, da lahko drug drugemu pomagamo. No, lani sva se spomnila drug na drugega prej kot pa med božično-novoletnimi prazniki in se že jeseni kar hitro zmenila, komu bi lahko posvetil večer elektronske glasbe – vprašanje, predlog – v dveh točkah, čez nekaj dni, ko je spoznal gonilno silo društva, pa še tretja točka – strinjanje 🙂

Res sem bila presenečena, kako je svet majhen in kako nas nekatere stvari povezujejo – Rok in Darinka, ki je predstavnica društva, ki sem ga predlagala Roku, sta se v tistih dneh spoznala po drugi liniji. Vesolje je že hotelo, da pridemo na nek način skupaj in da lahko vsaj malo pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč 🙂

Takoj sem se namreč spomnila na Darinko Urbancl Lečnik iz Centra za šolanje psov vodičev in spremljevalcev SLO-CANIS in njihovo dobrodelno akcijo »Z malo dobrote do sreče na vrvici«.

Tale 'mladenič' se še uči, kako pomagati ...

Tale 'mladenič' se še uči, kako pomagati ...

»Z malo dobrote do sreče na vrvici« je namreč akcija Slovenskega združenja inštruktorjev – Centra za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov iz Maribora in Društva za reševalne pse REPS Maribor – akcija, v kateri bi radi zbrali sredstva za nakup in šolanje psa pomočnika za tetraplegika Mirico Ačko in Stojana Rozmana.

Žal zavarovalnice ne krijejo stroškov, za enega psa morajo zbrati 8000 evrov, stroški krijejo veterinarske preglede, osem- do desetmesečno šolanje psa, hrano, cepljenja, uvajanje osebe s hendikepom na psa, ki traja najmanj dva ali tri mesece.

Mirica in Stojan

Mirica in Stojan

V okviru Društva za reševalne pse REPS Maribor in Slovenskega združenja inštruktorjev – Centra za šolanje psov vodičev in spremljevalcev SLO-CANIS so v zadnjih 15 letih izšolali kar nekaj generacij reševalnih psov in psov vodičev in psov pomočnikov.

Dva od teh – labradorki, Eli in Kiro – so izšolali lani in ju podarili Mirici in Stojanu, ki nujno potrebujeta psa pomočnika.

SLO-CANIS se je na istem trgu, kjer je imel Rok koncert, predstavil isti dan popoldan, tisti, ki ste bili tam, ste videli pse pomočnike, pse vodiče in pse reševalce, ki so jih tja prepeljali njihovi lastniki. Darinka in Emil Urbancl ter drugi pa so mimoidočim razlagali, kakšna je vloga teh psov. Najmlajši pa so lahko vmes slišali še eno pravljico – tako, povedano na hitro 😉 – o dveh psih, ki sta se razlikovala v eni sami lastnosti, ki pa je bila skorajda odločilna za njuno različno začrtano življenjsko pot in sprejemanje ljudi.

del 'zborčka'

del 'zborčka'

Popoldan mi je uspelo prepričati tudi Mirico in Stojana pa tudi Aleksandro, ki ima zaradi slepote psa vodiča, s katerim potujeta tudi z letalom, da povedo nekaj besed o svojih pasjih pomočnikih. Ne morete si misliti, kako zelo so povezani med sabo in kako izredno pozorni so psi. Naučeni so pomagati svojim lastnikom, svoje naloge – pa naj bo to varna pot preko ceste, izogibanje ovir na pločniku, odpiranje vrat ali predalov, pobiranje predmetov s tal ali nežno pomirjanje lastnika – pa jemljejo zelo resno.

Vsakega psa posebej več mesecev šolajo in pripravljajo na ‘delo’, potem pa se psi in njihovi novi lastniki še učijo skupnega življenja. Zavedati se moramo, da psi niso igračka in niso nadomestilo za kako blazino na kavču, ampak so bitja, ki potrebujejo odgovorno skrb in ljubezen, hkrati pa znajo to tudi nuditi.

Midve pa že znava pomagati ...

Midve pa že znava pomagati ...

Tik pred večernim koncertom pa je nagovoril zbrane Mariborčane tudi Sebastjan Matul, ki se je rade volje odzval Rokovemu povabilu in še zadnjič tisti dan predstavil dobrodelno akcijo, pse in njihove ‘trenerje’ ter Stojana in Mirico.

Na tem mestu vas tudi prosim, da tisti, ki to lahko naredite, prispevate za akcijo Z malo dobrote do sreče na vrvici, en evro …. Prosim, pošljite ključno besedo PES na številko 1919 in pomagajte društvu, da pokrije stroške.

Hvala – v imenu društva, Mirice in Stojana in ne nazadnje tudi v mojem imenu.

Hvala vsem donatorjem.

In kot pravi Darinka: “Hvala, ker ste stopili v svet drugačnih in zanimivih ljudi. Društvo SLO-Canis se vam zahvaljuje za vašo donacijo, s katero bomo Mirici in Stojanu pomagali do psa pomočnika.”

Več o društvu in njihovem delovanju najdete na tej povezavi – SLO-CANIS.

Brezplačni objemi v Mariboru

Tole sem dobila na mail, meni se zdi simpatično in prijazno:

Darilo za božič občutek bližine in topline

Brezplačni objemi v Mariboru

Člani mariborskih društev Svetilnik in Tarina hiša organizirajo 23. decembra 2009 ob 16. uri brezplačno objemanje v centru Maribora (dobimo se pred Astorio). Objemov imajo na razpolago dovolj in so namenjeni vsem, ki si jih bodo zaželeli. Objemovalce bo možno prepoznati po transparentih, na katerih bo pisalo »Brezplačni objemi!«.

Človeški dotik je ena najosnovnejših prvin, s katero pride človek v stik že ob samem rojstvu. Nekaterim je to čudovito dejanje v življenju prikrajšano, nekateri ga imajo v življenju v izobilju, vendar pa si ga želimo čisto vsi, saj nam daje občutek bližine, ki nas navdaja s toplino iz globin našega bistva, daje nam občutek povezanosti, ki nam govori, da nismo nikoli v življenju sami. Po besedah organizatorjev »je sodelovanje v dogodku, ki daje možnost bližine in dotika najmanj, kar lahko storimo drug za drugega ter si na ta način pomagamo prebuditi občutek povezave in enosti z drugimi človeškimi bitji.«

Kanček dobrodelnosti v Mariboru

V prazničnem decembru se spomnimo tudi tistih, ki so nujno potrebni pomoči. Prav je, da jim skušamo vsaj malo olepšati praznične dni, jim nuditi pomoč in jim razsvetliti njihov trnovo pot. Prav tak namen imajo dobrodelne akcije, ki potekajo te dni tudi v Mariboru.

Ko je božič, naj bo božič za vse
Med njimi je že tradicionalna dobrodelna akcija Radia City ‘Ko je božič, naj bo božič za vse!’ Že leta prinaša nekaj veselja v življenja tistih, ki jim iztekajoče se leto ni bilo naklonjeno. Anita Mlakar iz Radia City pravi: “Podjetjem predlagamo, da denar za darila partnerjem ali vsaj čestitke nakažejo na račun dobrodelnega sklada Radia City.” Jutranja ekipa – Eva, Bor in Dejan – pa bodo v zameno, v okviru ‘čestitka servisa’, zapeli in zaigrali njihove želje za poslovne partnerje. Letos so uvedli še eno novost – podjetja lahko najamejo citijevca, da za en dan del pri njih, če je podjetje pripravljeno donirati vsaj 200 evrov.

Darujmo s srcem in Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor
Pred nekaj dnevi je Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor prispevalo, kot je v govoru povedala njegova predsednica Erna Skok, kapljico rešitve v morje težav,ki jih je žal tudi številnim prebivalcem Maribora prinesla vsem znana gospodarska kriza. Pet sobot v letu 2009 je združenje prodajalo del pridelka, ki so mu ga podarili tisti, ki sicer prodajajo na mariborski tržnici. Z združenimi močmi so v teh akcijah zbrali dobrih 1.500 evrov, ki so jih namenili skladu Mestne občine Maribor Darujmo s srcem.

Z nakupi Europarkovih darilnih bonov pomagate
»Še posebej v predprazničnem času si ljudje radi izkazujemo pozornost in obdarujemo najdražje, pa tudi tiste, ki nam niso tako blizu. Ob tem pa vse prepogosto pozabljamo, da je okoli nas veliko posameznikov in družin, ki si ne morejo privoščiti niti drobnih daril, saj jim dobesedno zmanjkuje denarja za vsakdanji kruh,” pravi Petra Romih, vodja marketinga v Europarku. V Europarku so ustanovili humanitarni sklad, katerega namen je pomagati socialno ogroženim posameznikom in družinam iz Maribora in okolice vse leto. Od vsakega nakupa Europarkovega darilnega bona bo en odstotek vrednosti namenjen skladu. Skrbniki sklada bodo med prispelimi prošnjami štirikrat v letu 2010 izbrali družine ali posameznike, ki bodo nujno potrebno pomoč dobili v obliki Europarkovih darilnih bonov.

Tisoč želja, ena banka
Nova KBM je pripravila dobrodelno akcijo ‘Tisoč želja, ena banka’. V okviru akcije bodo zbirali lepe želje, preko lepih želja pa sredstva za zvezo društev za cerebralno paralizo Sonček. Na spletni strani http://www.tisoczelja.si si lahko oblikujete novoletno čestitko s svojo željo in jo posredujete svojim bližnjim. Za vsako poslano novoletno čestitko bo Nova KBM društvu Sonček namenila en evro. Sporočilo akcije je jasno – ni treba veliko, da pomagaš, saj vsak lahko pomaga že z eno samo željo.

Napisala za časopis. Objavljeno je danes. Pa nič ni hudega, da še tu spomnim koga, da ni treba imeti veliko,da se pomaga.

Sem se pa razveselila nekaj klicev in emailov ljudi, ki jih niti ne poznam, vedo pa, da sem pri časopisu zadolžena za iskanje družin, ki na našem koncu nujno potrebujejo pomoč (sodelujem z ustanovami, kjer preverijo stanje v družinah). In nekateri ljudje, ki bi radi podarili sredstva, gre predvsem za finančna, so se pred prazniki spomnili na te družine – brez posrednikov, jaz sem jim zgolj posredovala podatke in osnovni opis, jim bodo ‘popravili’ stanje na tekočih računih.

Prav grozno mi je bilo, ko mi je ena od žensk, ki sem jo poklicala in povedala, da bo še nekaj malega prikapljalo na njen račun za njene otroke, rekla, da naj pri nakazilu gospod obvezno napiše, da gre za donacijo za socialno ogrožene družine, drugače ne bo mogla dvigniti denarja in kupiti hrane, saj ima zaradi neplačanih računov za stanovanje blokiran račun! Še zdaleč ni ta družina edina …

I’m back ….

Itak nisem nikoli šla stran ….

Uredim in prestavim z drugega bloga sem vsebine, pa spet veselo na delo.

lp Urša