Pomladanske padavine so prestavljene na jesen

Daljši članek o podnebnih in vremenskih spremembah ter o poplavnosti Maribora in težavah zaradi plazov in odronov in vdorov kanalizacijske vode iz cevi v kleti ipd. sem napisala za Mariborski utrip, ki je izšel 1. oktobra, tule pa povzemam pogovor z Lučko Kajfež Bogataj, svetovno priznano klimatologinjo.

….

Na svojem blogu je pred časom zapisala, da so podnebne spremembe del globalnih sprememb na naši Zemlji in da smo zdaj v  drugi antropocentrični stopnji geološke dobe antropocen, ki jo je ustvaril človek z razvojem družbe …

Če se ozremo na mikrolokacijo  –  na Maribor pod Pohorjem, se opazijo spremembe tudi tu?

»Zagotovo se. Velja pa, da je cela Slovenija v istem žaklju. V naši državi so kažejo izrazite spremembe v višjih temperaturah zraka v vseh letnih časih, pojavile so se tudi spremembe padavinskega režima – pomladanske padavine se vse bolj pomikajo v jesen; hkrati pa, kar smo opazili tudi pri zadnjih hudih nalivih, ko so po skoraj vsej Sloveniji bile tudi poplave, je vse več zelo intenzivnih padavin.«

Kako se na Pohorju odražajo te spremembe?

»Pri sekundarnih spremembah na rastlinstvu, ki so pravzaprav posledica prej omenjenih sprememb. Smreki, ki je sicer značilna za to okolje, raste tudi na Pohorju, postaja pretoplo. Zaradi tega se suši in na nekih predelih počasi izumira oziroma ta ekosistem postaja nestabilen. Druga večja težava je suša v gozdu, ki ni tako opazna kot na kmetijskih površinah. Drevesa se sušijo, koreninski sistem pa nato ob večjih nalivih ne more zadrževati vode, ki se burno steka po pobočju navzdol. Tretja težava v gozdu, torej tudi na Pohorju, pa je, da toplejše podnebje zelo prija škodljivcem in insektom, ki se vse bolj razvijajo in pojavljajo v teh krajih.«

Kajfež Bogatajeva opozarja tudi na to, da človek prekomerno gradi tam, kjer bi bilo boljše, da sploh ni zgradb:

»Človek na žalost zida tudi tam, kjer mu ne bi bilo treba in tako zemeljsko površino asfaltira, tlakuje, zapira vodi njeno naravno pot.  S tem poslabšujemo razmere, čeprav jih delamo z dobrim namenom!  Dober preventivni ukrep so izvedli v Italiji, kjer dopuščajo vodi, da se prosto razlije po območjih, kjer ne dela večje škode. V nekaterih dolinah ni niti ene hiše – tam se pač ne sme graditi, ker vedo, da bodo enkrat ali večkrat na leto tam poplave. V Sloveniji se je na to pozabilo, tako da zidajo vsepovsod.«

Maribor zdaj ni doživel tako hudih posledic, kot so bile drugje. Pomeni to, da je varen?

»Maribor je imel zdaj srečo, kar pa ne  pomeni, da je poplavno varen. Le da zdaj ta lekcija ni bila zanj. Pa vendar, kar se je zgodilo po vsej Sloveniji, bi Mariborčani lahko upoštevali pri svojih načrtih in se iz napak drugih nekaj naučili ali popravili svoje stare napake. Za vsa področja bi morali zdaj sprožiti projekt analiziranja stanja – od preventive do reševanja: kje šepajo stvari, kje je v redu, kaj se da še izboljšati, kaj urediti in seveda upoštevati mnenje strokovnjakov.«

Advertisements

One response to “Pomladanske padavine so prestavljene na jesen

  1. Pingback: Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas? - Mavrica v pravljici

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s