Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas?

To vprašanje se ni utrnilo samo meni, ampak še nekaterim drugim slušateljem predavanja o ekovaseh in ekohišah ter o pretiranem izkoriščanju nafte in drugih virov. Zgleda, da jih bomo, vire namreč, če bomo tako ravnali z našo skupno mamo – mamo Zemljo – ‘kmalu’ porabili.

Predavanje o ekoloških hišah, ki jih njihovi graditelji in lastniki (z)gradijo tako, da bi v okolju, kjer stojijo, z materialom in načinom gradnje čim manj škodovali okolju, je vodil Domen Zupan iz Zavoda Ekovas. Potekalo pa je v 27. 10. 2010 v Kazinski dvorani SNG Maribor, ki je bila žal skorajda prazna.

Kar presenečena sem bila nad tem, saj se organizatorji niza predavanj pod okriljem projekta Seminar idej izven škatle z dr. Danijelom Reboljem na čelu trudijo privabiti razne javnosti na ta predavanja. Predavanja so namreč dobro zasnovana, prinašajo pa nove poglede in nove rešitve na marsikatero vprašanje in problem. Značilno zanje je tudi, da so drugačna,torej izven škatle, izven okvirjev, 🙂   potekajo pa vsako zadnjo sredo v mesecu.  Dr. Rebolj je projekt zagnal pred pol leta, idejo zanj je dobil na standfordski univerzi, kjer je delal kot gostujoči profesor.

Na predavanju o ekoloških vaseh in hišah smo tako slišali vprašanje, kako bodo živeli naši vnuki in pravnuki, če bomo mi tako potratno rabili vire, kot jih sedaj? Precej retorično, brez odgovora je bilo – vsekakor pa v razmislek marsikateremu, ki mu je vseeno, kako bodo živeli njegovi zanamci, da ima le on vsa ugodja tega sveta v tem trenutku.

Pravijo, da bomo v kratkem doživeli prelom naftne dobe – raba nafte namreč raste in raste, okrog leta 2015 pa naj bi dosegla vrhunec. Po tem letu pa bo sledil upad rasti rabe nafte, ljudje pa naj bi se usmerili v druge vire.  Saj, če vsaj malo razmislimo, sploh ne vemo, kje vse in zakaj vse se rabi nafta – med drugim tudi za izdelavo plastenk za vodo, pa tudi v kmetijstvu, za katerega bi pravzaprav bilo dobro, da bi bilo (čim bolj) ekološko.

Plastenke za vodo so itak poglavje zase:  za proizvodnjo pol litra vode v plastenki se porabi vsaj tri litre vode, povrh vsega pa voda v plastenki vsebuje toliko nezdravih dodatkov, da si dolgoročno škodimo, če jo pijemo.

Če pogledamo naše navade, ugotovimo, da delamo marsikaj, čeprav vemo, da s tistim škodimo sami sebi, pa naj bo to zgolj kakšna majhna razvada in navada ali pa precej večja zadeva, ob kateri sicer kimamo, da je nepotrebna in škodljiva, a še kar naprej delamo isto – iz dneva v dan. Dejansko bi se lahko vprašali, zakaj ne varčujemo npr. z elektriko, z uporabo pitne vode ipd.

O vsebini predavanja, o tem, kako so zgrajene ekovasi, cela majhna in velika naselja po svetu niti ne bi govorila – se pa strinjam s Zupanom v kaki točki njegovega pogleda na svet in Slovenijo.

Zupan pravi, da so ekovasi ena od možnosti doseči boljšo prihodnost za nas in naše zanamce. Če želimo izbrati drugačno prihodnost za nas in naše naslednike, se je prav obrniti k naravi, ne izkoriščati do onemoglosti nekih virov, ampak narediti več za ohranjanje narave in njenih virov. Alternative je dovolj. Kot pravi Zupan, nam narava najbolj nazorno, včasih tudi kruto pokaže, da naš razvoj ne pelje v pravo smer. Navsezadnje tudi klimatologi, pri nas predvsem Lučka Kajfež Bogataj, kažejo na vse več vremenskih in podnebnih sprememb, ki se dogajajo v naši neposredni okolici in pri nas.

Ekovasi nam ponujajo veliko preizkušenih primerov dobre prakse na vseh ključnih področjih:  pri skrbi za ljudi, skrbi za naravo in pravični delitvi dobrin, je zapisano na strani Zavoda ekovas – tam najdete tudi vse druge podatke, kje v Sloveniji že imajo ekohiše in kako se jih zgradi.

In še odgovor na naslovno vprašanje – Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas? Zaenkrat je to še nemogoče – ker tako vodilni kot drugi premalo vedo o tem (o tem, da marsikdo od vodilnih noče vedeti, je druga stvar), ker ne gredo na taka predavanja, da bi izvedeli več, ker jim je vseeno za Zemljo, naravo in kako bodo ljudje živeli nekoč, ker bi bilo ne nazadnje v takih vaseh več blagovne menjave in manj davkov. To pa bi bolelo marsikoga, kajne? 😉

Advertisements

5 responses to “Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas?

  1. Najboljše je, če poderemo vsa mesta, trge in vasi, porušimo železnice in ceste(pred vsem avtoceste), uničimo avtomobile in se preselimo na devesa v gozd ( 80% populacije- pred vsem tisti brez vrtoglavice) in v podzemne jame (20% populacije. Na ta način bomo ohranili zemljo našim zanamcem, našim možganom pa priranili naporno tuhtanje novotarij.

  2. Mavrična

    Smisel ekohiš, ekovasi, varčevanja z energijo in življenja ni v tem, da bi podrli mesta in AC ter se preselili na drevesa. Se mi pa zdi, da je brez zveze, da bi vas prepričevala v kaj drugega, ker ste s komentarjem obrnjeni v ekstremizem. Pa lep dan. Na drevesu, v mestu ali v hiši 🙂

  3. Zlezti iz sedanje civilizacije na drevo je res pretirano, zato se opravičujem, ker sem z napovedjo nekoliko nestrpen. Menim pa, da še edno velja, da se klin s klinom izbija. Torej z orodji in znanjem, s katerimi sedaj svinjamo ta naš planet, ga moramo v bodočnosti ohranjati. Odrekanje dobrinam ni prava pot. Parava pot je v racionalizaciji proizvodnje, v smotrnejši rabi energije, uporabi materialov, ki jih lahko recikliramo, skratka da se obnašamo tako kot narava sama, v kateri vlada zakon o ohranjanju energije.
    Energija spreminja obliko, se pa sicer ohranja. Tudi Zemlja zaradi potratnosti človeštva na njej, ne bo lažja, ali zgubljala kaj pomembnega,spremembe na njej pa je potrebno izvajati tako, da ne bodo škodile življenju na njej.

  4. Super, tudi jaz sem za ekovasi in druge okolju prijazne oblike bivanja in prebivanja!
    Mi smo letos malo renovirali, koliko gradbenih odpadkov nastane, pa kako problematični materiali se včasih uporabljajo!!
    Težko je včasih tudi najti prave informacije…

    Gospod APM – kaj je odrekanje dobrinam? Kdo živi bolj kvalitetno, zamorjen mladostnik v sobi v hiši, kjer ima vsak dva televizorja ali veseli ljudje v napol nerazvitih državah, ki nimajo nič, pa živijo dosti bolj družabno in veselo?
    Ali je res nemogoče preživeti brez plastičnih lončkov in žličk za enkratno uporabo? Ali narediti hišo brez recimo stiropora in plastike? V kateri hiši je življenje bolj zdravo?

    Recikliranje je fajn, pri marsikaterih postopkih recikliranja pa se še vedno uporabljajo in nastajajo okolju (in zdravju) problematične snovi in odpadki, ki jih ni možno reciklirati. Energija gre za transport in predelavo.. Mnogo stvari tudi sploh ne pride v reciklažo.. Najbolje se je odpadkom čimbolj izogniti…

    Seveda imata tudi tu vlogo znanost in razvoj okolju bolj prijaznih tehnologij.. Dostikrat pa je lahko enostavno tudi boljše… Zakaj razvijati nove materiale (za katere se včasih čez 10 let izkaže, kako so problematični ali da jih je težavno varno reciklirati) če se lahko učimo iz izkušenj tradicije?
    In izkoristimo material okoli nas, da ga ni treba prepeljati čez pol sveta?

    Zakaj pa ne bi namesto v plastični hiši, ki ne ‘diha’ uživali v bolj naravni? In namesto v ‘smeteh’ uživali v masaži ali lepem izletu s kolesom? Trajnostna potrošnja pomeni, da uživaš v tem, kar okolja ne obremenjuje…

    Jaz si recimo zelo želim kupiti računalnik, ki se lahko zagotovljeno v celoti 100% reciklira (in se res) – pa še nisem videla nalepk v trgovini na njih?

  5. Mavrična

    @Layla, se strinjam z odgovorom na komentar APM. Če se človek odloči za bolj naravno življenje in manjšo potrošnjo materialov in surovin, se ne odreka dobrinam, ampak izbere alternativo,ki bi pravzaprav morala biti že iz pradavnine osnova.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s