Marcel, počivaj v miru …

Iskreno sožalje Marcelovi družini.

Družino sem spoznala lani – službeno, ob pisanju nekega članka, oba fanta, tako starejši kot mlajši sta se mi za vedno vtisnila v spomin, saj sta (bila) lepo vzgojena, prijazna in prisrčna. Mlajši, torej ta nesrečni deček, ki je izgubil življenje v mariborskem kopališču Pristan, je bil še posebej radoveden. Čim več je hotel vedeti o fotoaparatu, ki ga je imel zraven moj sodelavec, zanimal se je za vsak gumb in bil presrečen, ker je lahko z njim tudi naredil fotografijo.

Bila je pomlad in mali Marcel je že takrat komaj čakal jeseni – začetka pouka. Njegov starejši brat je jo je že obiskoval.  Še pred koncem pomladi sta dobila novi šolski torbi in nekaj potrebščin. Redko kje še vidiš tako iskreno veselje, kot sta ga takrat pokazala fanta.

Ja, Marcel je imel astmo in res je bil januarja operiran na žrelnici. In starši so pred začetkom plavalnega tečaja vprašala zdravnico, ali gre lahko na tečaj. Odobrila je.

V bazenu so bili učenci vsaj dveh šol, mlajši prvošolci in starejši petošolci. Učiteljic ni bilo,  v tem kopališču velja namreč ob teh tečajih, da jih učiteljice oddajo vaditeljem, ki so ves čas plavalnega tečaja odgovorni za otroke.

O tem, kaj točno se je zgodilo nesrečnega dne, so začele krožiti različne zgodbe. Otroci, tako starejši kot mlajši so povedali svojo zgodbo – da so bili vsi še v prostoru bazena in da so oni (starejši) videli Marcela in ga odvlekli na rob bazena, s kričanjem pa opozorili vaditelja, ki je nato spravil fanta iz vode in ga oživljal.

Vodstvo Pristana je povedalo na tiskovni konferenci drugačno zgodbo – da so otroke že spravili iz bazena in jih prešteli, pa da se jim je Marcel izmuznil in se znašel v bazenu, od koder so ga nato rešili.

Upam, da bo policijska preiskava, posledično pa tudi ovadba povzročitve splošne nevarnosti zoper neznanega storilca, pokazala, kaj se je res zgodilo in da bodo tisti, ki so odgovorni za nesrečo in smrt malega Marcela, res odgovarjali (Tudi sama bom raziskala, kolikor mi bo kot novinarki dopuščeno, kaj se je zgodilo).

In konec koncev, da se bo naredil enkrat za vselej red v kopališčih, pa še kje drugje, kjer za naše otroke skrbi bolj ali manj usposobljeno osebje.

Meni osebno se namreč že ta kombinacija, da poleg učencev na kopališču v času plavalnega tečaja ni njihovih učiteljic, ampak so tam samo plavalni vaditelji, ne zdi dobra – boljše bi bilo, da bi bili eni in drugi – vaditelji bi otroke učili plavanja, za pedagoški odnos pa bi skrbele učiteljice, ki otroke boljše poznajo (saj so vendar z njimi v času pouka).

Komentarje sicer dopuščam, a če bodo žaljivi ipd., jih bom zbrisala.

Advertisements

41 responses to “Marcel, počivaj v miru …

  1. Mavrična

    Nekdo, jaz ne potiskam nobene odgovornosti na učiteljice, sem pa zato, da bi bile tam, pa ne zaradi tega, ker bi otroke učile plavalnih veščin, ampak, da bi s svojim pedagoškim znanjem in vedenjem o posameznem otroku lahko pomagale k boljši disciplini in večjem pregledu nad otroki.
    In ja, načrtujem članek, ki bo razkril, kdo je za kaj odgovoren na tečajih, šolah v naravi itd. – kakšna je vloga staršev, učiteljev, otrok, vzgojiteljev, vaditeljev, itd.

    dr. h.c. Peter Legiša, ne bom brisala tvojega komentarja. Ti pa lahko rečem, da posplošuješ in vse Slovence stereotipno spravljaš v isti koš. Zdaj gre samo za en primer: fantka, ki se je utopil na plavalnem tečaju. In prav je, da se odkrije, kdo je za to odgovoren. Ne gre za zamerljivost.
    Primerjava primera Nekrep in tega primera pa ni na mestu, kot je rekla Nekdo, tu ni kaj primerjat, čeprav gre za otroka in obakrat za Maribor.

  2. Mavrična

    Nekdo, odgovarjam ti: Učiteljem ni treba sprejemat vloge staršev. Po moje so na prvem mestu za otroke odgovorni njihovi starši, njihovi skrbniki. Starši jih morajo naučiti osnovnih stvari – ne vem pa, če bi pod te osnovne stvari uvrstila plavanje, smučanje in drsanje;)

    Hja, lahko ti rečem, kako je bilo pred leti v koloniji, kjer sem imela preko devetletnike – nekateri se sploh niso znali umit/stuširat. To je zagotovo naloga staršev, ne pa učiteljev ali vzgojiteljev. Umivanje zagotovo spada med osnovne stvari.

  3. Mavrična

    April, krivda in odgovornost nista isto.

  4. dr. h.c. Peter Legiša

    Samo to bom povedal, pa vzemi žaljivo ali ne…Slovenci v vsaki stvari iščete grešnega kozla, čeprav vam ni jasno, da nesreče se pač dogajajo – tudi tragične. Zamerljivo je to, da lahko vsak sproža kazenske ovadbe in prednjači, čeprav bi se sam v taki situaciji branil na vse štiri. Zadeve Nekrep me je spravljala ob pamet (ne zanikam, da je to za starše tragedija), ampak dejansko ZDRAVNIKI SE MOTIJO tako kot vsi drugi. Žal, resnično žal, so pri zdravnikih žrtve veliko hujše in groznejše. Noben pa se ne zaveda, kaj predstavlja študij medicine in plat zdravnika, a vsi samo udrihajo. Isto sedaj. Se strinjam, da je veliko reševalcev tam samo zato, da se nastavljajo, da ni reda (sam sem reden obiskovalec Pristana), ampak vseeno ni pravično, da se sedaj oglašate vsi blogarji,novinarji,Planinščci in verjetno Čeferini z vsemi mogočimi teorijami…pustite pristojnim organom, da opravijo svoje, sami pa se zamislimo nad tragedijo in vsi skupaj pazimo na sebe in svoje bližnje!

  5. Mavrična

    starivojak,
    “Mogoče ne bi bilo slabo, če bi najprej slišali ugotovitve tistih, ki so za to pristojni in se ne odločali na informacijah v medijih… Verjetnto nikomur od vpletenih ni lahko…najmanj staršem, pa verjetno tudi tistemu, ki je delal z otrokom in verjetno še komu…”

    Se strinjam in zase lahko trdim, da se ne odločam na podlagi tistega, kar je v medijih – sama sem slišala/brala že tri zgodbe iz treh različnih strani. Vem pa, da bo šele raziskava pokazala, kaj se je zgodilo. In to je tisto, kar upam – kot sem zapisala: da se bo izvedelo, kaj se je zgodilo in kdo je za kaj odgovoren.

    Nočem pa vaditeljev spravit v isti koš (niso vsi enaki), niti učiteljev (ker tudi niso vsi enaki), niti staršev (ker tudi niso vsi enaki) ….

  6. Jaz pa bom rekla to… Glede na to, da si baje novinarka raje razišči kaj se še dogaja v šolah in spodbudi da bodo šole postale šole ne pa vzgojni zavodi. ŠOLA NAS UČITELJEV NI VZGAJATI IN UČITI PLAVANJA! ampak je šola zato da se otroka naučijo stvari ki ga starši ne morajo naučiti ali ga ne znajo. Iz prve roke vem kaj se dogaja na teh tečajih in ker sem očitno proti tem šolam v naravi pa drsanju in plavanju itd bi že skoraj ostala brez službe.
    Še enkrat namesto da starši kr hlastajo po tem kaj bo družba dala njim in njihovim otrokom (tečaj plavanja pa smučanja in drsanja) se naj raje začno ukvarjat s svojimi otrocmi. vsako leto peljem otroke v pristan in vsako leto molim da ne bo kaj narobe.

    dr. h.c. Peter Legiša prosim te ne primerjaj teh dveh primerov! Ker ni kaj za primerjat! Razen to da so tako vaditelji kot tudi zdravniki večkrat zelo malomarne osebe!

  7. Mavrična

    in starivojak, ja, zadnji del komentarja si odlično napisal – “Če je za posledico nekega dogodka nekdo kriv, je tudi odgovoren in naj odgovarja. Tako kot je treba. Nikakor pa nisem za to, da bi se ljudi kar vsepovprek “pribijalo na križ”. Sploh ne neutemeljeno…”

  8. Aja pa še nekaj… Učiteljice so lahko prisotne v bazenu! Če to želijo! Ne razumem pa zakaj bi spet potisnili to na učiteljice!? Naj mi nekdo pove zakaj za vraga? Ali je učiteljica morda usposobljena plavalka, drsalka, smučarka itd!?
    Ja potem pa lahko učiteljica izpuli tudi zob, lahko učiteljica predpisuje tudi zdravila itd

  9. Če je nekdo tam zato da otroke nauči plavanja mora met narjen dif in posledično bi mogu tud met narjen nek tečaj iz pedagogike vendar pa mislim da imajo to že na fakulteti vključeno v program!

  10. Res prav kurja koža mi gre po rokah in po hrbtu ko vidim kako morajo delo staršev v teh “modernih” časih opravlajt vzgojiteljice in učiteljice! ja pa a smo mi nardili te otroke!? Tisti ki je odgovorn za spočetje otroka je odgovorn za otroka do svoje smrti ne pa država pa učitelji, vzgojitelji, vaditelji, policija itd.

  11. dr. h.c. Peter Legiša

    @nekdo: Se strinjam, da je totalna neumnost (predlog, namreč), da bi morale biti učiteljice ob šolarjih…to bi potem prineslo sam oše več spogledovanja in pogovorov med reševalci in vzgojiteljicami.

    Kot drugo, primer Nekrep in ta imata veliko skupnega, očitno ti ne vidiš dovolj široko ali pa abstraktno. Gre se za odnos javnosti, favšijo, “delati se pametnega”, obtoževanje, iskanje napak, valjenje krivde, itd…
    Ne razumem, kakšno žalost čutijo starši teh mrtvih in izgubljenih otrok, če pa že drugi dan tožarijo in iščejo odvetnike za – in nič druga – denar????
    Jaz te platonske žalosti ne razumem. Jaz vem, da se niti spomno ne bi ob taki tragediji na to.

  12. aja pa še to… nikakor ne zagovarjam nevestnih vzgojiteljev, učiteljev in ostalega kadra. ampak glede na to kakšne odgovornosti nam nalagate nevem zakaj se čudite ko pride do česa takega! Lahko bi se namreč zgodilo kateremu od mojih otrok, čeprav ne podpiram teh tečajev in potem bi se lahko kdo spravil name, kljub temu da se trudim bit zmeraj maximalno zbrana, prisebna, in v 35letih dela nisem še nobenega otroka zgubila, ne pozabila ne nič. Najhuje kar je hvala bodu bilo je bila samo presekana ustnica. Vendar nesreče ne počivajo in PLAVANJE JE DOMENA STARŠEV NE UČITELJIC

  13. dr. h.c. Peter Legiša JA JAZ TUDI NE RAZUMEM… pa vendar… Mogoče sem preveč subjektivna pri primeru Nekrep ker so mojega otroka tudi skoraj pokopali zdravniki. In nisem mela moči ne tožit ne it v javnost ker vsa moč ki mi je preostala je namenjena otroku, da mu pomagam kolikor mu lahko. Nevem pa kaj bi se zgodilo če bi otroka izgubila… Najbrž bi tudi jaz iskala zadoščenje in nevem če bi pomislila na starejšega otroka ki bi bil ostal! Nevem ker o tem ne moraš govorit dokler tega ne doživiš!

    In takšen gnev kot je v meni do našega šolskega sistema ki smrdi do nebes in do zdravstvenega sistema ni v nikomer ampak kot posameznik ne spremeniš ničesar le opomin dobiš da boš zgubil službo.

  14. Urša daj mi samo odgovori… meni kot mami ne kot učiteljici. Odgovori mi na vprašanje: Zakaj morajo učitelji sprejemat vlogo staršev? Zakaj? Ne razumem tega 1. niti kot starš niti kot učitelj. Moja dva otroka nista šla na niti en tečaj (razn tastarejša na enega, ker je bil v istem terminu ko sem morala bit v Pristanu tudi sama leta in leta nazaj ko je bilo tisto fajno steklo skoz katerega si opazoval kje je kdo) pa je dobila od glivic, bradavic itd. Nista bla niti v eni šoli v naravi (pa to ne po moji volji ampak po svoji, je pa res da je najbrž moj odnos do teh stvari prispeval k odločitvi) pa jima nič ne manjka, znata tako plavat, smučat kot tudi drsat. In tud ne razumem kako lahko starši kr zaupajo svoje otroke nekim tujcem za katere sploh ne vedo koliko so usposobljeni za svoje delo. In tega ne razumem niti kot učiteljica. Ne razumem žau.
    Torej:Zakaj morajo učitelji sprejemat vlogo staršev?

    In ti lahko povem da ne glede na to kako se je zgodba razpletla je 95% učiteljev povsem brezbrižnih povsem neodgovornih.

    Lahko pa med drugim raziščeš še to… Da npr na pedagoško fakulteto po novem vzamejo vse kar leze in gre. Tudi tiste ki so komaj izdelali maturo in takšni bodo nekoč krojili usodo mojim vnukom.
    In ja malo off topic ampak naše šolstvo je tako gnusno in družba je v k***

  15. Mavrična

    Maj, hvala za tvoj komentar (tudi drugim).

    In ja, res je, plavanje zagotovo spada med tiste stvari, ki bi jih moral vsak znati, kot si povedal.

  16. Mavrična

    janina, vse zagotovo niso takšne. In ja, po moje bi morale biti zraven – za boljši nadzor in za pomoč in za oporo otrokom.

  17. starivojak

    @Obema oz vsem trem “sogovornikom”

    Imate prav in seveda tudi ne… Delal sem z otroci in sedaj z malo “večjimi otroci” (v športu in šolstvu). Tudi organiziral tečaje itd… Skratka: izkušenj imam na tem področju dovolj.
    Mogoče ne bi bilo slabo, če bi najprej slišali ugotovitve tistih, ki so za to pristojni in se ne odločali na informacijah v medijih… Verjetnto nikomur od vpletenih ni lahko…najmanj staršem, pa verjetno tudi tistemu, ki je delal z otrokom in verjetno še komu…

    Dejstva so naslednja:
    – odgovornost (celotno) nosijo v takih primerih vsi, ki so v proces vpleteni (šola, organizator, izvajalec, itd…). Neposredno seveda izvajalec (kot pravna in odgovorna oseba pravne osebe) ter jasno tudi neposredni izvajalec (beri: vaditelj plavanja)
    – vaditelj plavanja mora imeti opravljen izpit za vaditelja/učitelja plavanja. Seveda DIF (oziroma FŠ) nima s tem blage veze (na FŠ res pridobiš naziv v okviru predmeta študija), je pa veliko drugih vaditeljev/učiteljev plavanja, ki niso “difovci”
    – odgovornost do otroka je res (bolj ali manj) doživljenjska naloga staršev, vendar, kadar so “zaupani” v vzgojno izobraževalni proces, je polna odgovornost na tistih, ki ta proces izvajajo. Brez izjeme.
    – primerjava primerov je sicer rahlo neokusna, imenovalec je pa res skupni – otrok je umrl in tega ne bo nihče popravil….

    Še glede tožb in sorodnega… ne vem kaj bi naredil, če bi moj otrok umrl na tak ali drugačen način (po moji, svoji ali tuji krivdi) in o tem raje sploh ne razmišljam… Dejstvo je, da nobena odškodnina ne bo odtehtala smrti otroka. Drugo dejstvo pa je, da se odgovorni zganejo šele takrat, ko jih nekaj konkretno udari tam, kjer so občutljivi. In to je po navadi denar, kariera, privilegiji, ugled. Kot pravi spoštovani profesor – “delati se pametnega”, obtoževanje, iskanje napak, valjenje krivde, itd…” – bo deloma kar držalo, a je seveda tukaj tudi drugi vidik – načeloma ima vsaka stvar vzrok in posledico. Če je za posledico nekega dogodka nekdo kriv, je tudi odgovoren in naj odgovarja. Tako kot je treba. Nikakor pa nisem za to, da bi se ljudi kar vsepovprek “pribijalo na križ”. Sploh ne neutemeljeno…

  18. Tudi mene je groza zakaj mora biti vedno nekdo kriv in odgovoren. Tako kot pravi gospod dr. Ptere Legiša nesreče se dogajajo in tega se žal pač ne da preprečit.

  19. Bila je neserča in ubogi vsi, ki so v to vpleteni.Lahko si predstavljam kaj prestajajo starši, ampak najbrž tudi vaditelji, ki so bili tam ne spijo dobro. Ne razumem zakaj bi mogli imeti ljudje, ki so vpleteni v to in so pač bili odgovorni v tistem trenutku za otroka, tako močan občutek krivde, kot da so tega otroka utopili z lastnimi rokami.

  20. Urša ja vidiš to ni delo učiteljev. In starši dan danes hočejo že da otroke hranimo po žlici in da jim brišemo riti pa ne pretiravam! In to ni delo učiteljev. Otrok mora prit v šolo samostojen. In troci niso samostojni ker večina staršev odpove pri vzgoji. In takšen otrok (6let star) ni za v šolo v naraviti niti za na tečaj plavanja, kajti 1 spremljevalec na 16 otrok je občutno premalo. Zagotovo pri 6 letnikih. In ti otroci še niso za v šolo. 9 letka ni dobra!
    In zakaj bi npr če bi se zgodila nesreča enemu izmed mojih otrok morala jaz hodit po sodišču če se s tem sploh ne strinjam!?
    Naj se v šoli izvajajo aktivnosti take in drugačne nikakor ne sam matematika itd ampak to ni obveza vzgojno izobraževalnega procesa ampak naloga staršev.

    Starši jih morajo naučiti osnovnih stvari – ne vem pa, če bi pod te osnovne stvari uvrstila plavanje, smučanje in drsanje;)
    Ja če ne spadajo sem drsanje in smučanje potem ne vem kje je meja oziroma se sprašujem kje je meja glede na to da nekateri otroci pri 6 letih nisi sposobni grizt hrane in jejo samo tekočo hrano. Učim jih umivat roke (ni moje delo), vezat vezalke (ni moje delo), oblačit hlače (tud ni moje delo)… Ja pa dajte no… A jim bom drugo leto mogla začet nosit še kahlice? Če starš ne zna plavat, drsat itd naj se za te aktivnosti odloči sam in naj otroka vključi v te aktivnosti izven šolskega programa. Po svoji izbiri in seveda tako da se pred tem pozanima komu bo otroka zaupal.
    Eni se otepajo svojih otrok ko mačka mladih pa ne govorim za te starše ker jih ne poznam ampak nasploh kajti taka nesreča se lahko zgodi čez 3tedne v moji skupini in 99% ljudi vključenih v te programe se do danes tega ni zavedala in vprašanje če so se sploh začeli zavedat.

  21. Mavrična

    Reševalka, nekaj stvari v zvezi s tvojo dejavnostjo in učitelji bi te rada vprašala prek maila. Si ob zgornjem komentarju navedla delujoč mail, ki ga tudi uporabljaš? Če ne, te prosim, da mi pošlješ še en komentar, ob katerem boš pustila delujoč mail. Hvala.

  22. Na žalost smo res obsedeni z iskanjem krivca. Krivec je lahko čisto objektiven: nesrečen slučaj, delček sekunde nepazljivosti (vsi smo ljudje, ne?). Nekaj drugega je malomarnost oziroma zavestno kršenje zaupane naloge. Ker pa smo zadnje čase prav bolestno nagnjeni k senzacionalizmu, odkrivanju krivcev in teoriji zarote, takoj iščemo nekoga, ki je slab, opravlja svoje delo malomarno in bi ga ob takem dogodku najraje kot neka sodrga linčali na mestu. Se kdo morebiti vpraša, kako se počuti vaditelj ob tem dogodku, oziroma, da si bolj plastično predstavljate – kaj bi bilo če bi se vi sami znašli v njegovi vlogi – da bi torej pazil na skupino otrok, pa se enemu izmed njih zgodi taka nesreča? Zaradi male nepazljivosti. Verjetno bi vsakega dogodek moril do konca življenja – to je za normalnega človeka zelo velika kazen. Zato torej ne prejiducirati nečesa, kar se lahko zgodi prav vsakemu. In ne prelagajte odgovornosti za tragedijo na nekoga, ki je morda za trenutek pogledal stran… ločimo nesrečo od malomarnega obnašanja. Oziroma je pristojnost organov, da to ugotovijo. In ne nas.

  23. In seveda, da ne bo pomote, globoko sočustvujem s staršem otroka. Slednji je še najmanj “kriv”.

  24. Hudo mi je, da je popolnoma brez potrebe umrl deček.

    To ni bila popolnoma nobena nesreča ampak navadna malomarnost in čisto prav je, da odgovorni odgovarjajo!

    Nesreča bi bila, če bi otrok šel sam po kakšni potki in bi malce hodil naokoli in bi mu spodrsnilo ter bi padel v kakšno vodo in utonil.
    Če pa deček utoni med tečajem plavanja je pa to velika malomarnost saj mora otroke neplavalce v bazenu in ob njem vseskozi nekdo nadzirati.

    Je pa popolnoma prav, da je šola dolžna otroke naučiti tudi plavanja(če nimajo usposobljenega učitelja naj pa pač jih vadi usposobljen trener) saj so eni starši obupni in jim dol visi ali se bo otrok naučil plavati ali ne-imamo pa v državi toliko raznoraznih voda, da je znati plavati mnogo bolj pomembno kot pa poznati kakšno zgodovino,….

    Mene je plavati naučil učitelj telovadbe(šola nas je en teden vozila na bazen), če me ne bi on, najbrž še danes ne bi znal plavati in bi se verjetno vode bal vsaj tako kot se jo moja mama, ki pod nobenim pogojem ne upa niti na čoln, ladjo, celo sprehajati blizu vode si ne upa.

    Za smučanje in podobno ne rečem-tega človek v življenju nujno ne rabi, ampak niti slučajno pa ne bi nihče smel zapustiti osnovne šole kot neplavalec saj nismo puščava brez vode-ampak je vode na vseh koncih polno in mimogrede lahko tudi kje po nesreči padeš vanjo.

  25. Jap, otrok je še najmanj ‘kriv’.

  26. Samo to bi rada povedalaučiteljici,ki tako zelo brani učitelje.Če učiteljica neve,zakaj bi bilo prav,da so učitelji zraven otrok,posebej teh malih,na plavalnih tečajih,potem niso vredne,da so poleg naših otrok vrazredu.Nekateri otroci se bojijo tečajev plavanja,počutijo se varneje če je polegše tako hladnokrvna učiteljica.Pozna jo vsaj kakšen mesec.Učiteljice so predobro plačane za svoje delo.So vzvišene.Nevedo,daso v šoli zaradi otrok in ne obratno.

  27. Reševalka

    Rada bi povedala, da mi je iskreno žal za to kar se je zgodilo vendar kar se dogaja na bazenih je nedopustno. Med svojim službenim časom videvam tako malomarnost staršev in vzgojiteljev oz.spremljevalcev otrok, da mi je prav slabo in sama svojega otroka nebom nikoli pustila na aktivnosti, ki jih organizira šola, razne tečaje itd oz si bom vzela prost dan in šla z njimi. Starši, ki hodijo na naš bazen otroke, ki po nobenih standardih ne spadajo med dobre plavalce na bazen puščajo same, sami gredo medtem v savno ali na masažo ipd in pričakujejo, da bomo reševalci na njihovega otroka pazili.Moje delo je da spremljam VSE ljudi na bazenu,kar ob sezoni počitnic nikakor ni lahko,pazim da ni nikogar pod vodo negibnega kar je verjemite mi resnično težko ko otroci plavajo pod vodo,se igrajo utopljence,skačejo v vodo ipd in to vse včasih v spremstvu njihovih staršev, ki tako vedenje dopuščajo čeprov so povsod oznake, da to ni dovoljeno. Ljudje smo odgovorni za svoje otroke sploh pa smo odgovorni za otroke drugih, če so nam zaupani v varstvo. Ravno včeraj je prišla skupina 50 otrok s 5 učitelji. Dva učitelja sta bila z otroci v vodi, kjer je bilo še vsaj 70 drugih ljudi, 3 učiteljice pa so cel čas ležale na ležalnikih ob bazenu(imam tudi slike za dokaz).Kako si lahko nekdo,ki pazi na tuje otroke to lahko dovoli? In če bi se komu kaj naredilo,kdo bi bil kriv?Jaz,ker sem reševalka in je to moje delo..nesprejemljivo!

  28. @Reševalka, starši nimajo kaj početi(in motiti) zraven organiziranega tečaja plavanja.
    Če je organiziran tečaj morajo odgovorni poskrbeti za varnost in naj se že koga enkrat zapre, da se bo naredil red.

    Starši nimajo časa in tudi dolžni niso, pa tudi dobro ne bi bilo, da bi otroka vseskozi spremljali(in se seveda tudi vmešavali v učni proces) in je nujno, da morajo vrtci in šole sami poskrbeti za popolno varnost!

    Kam pa pridemo, da bi morali starši še v šoli vseskozi spremljati otroke-moja mama, ki se noro boji vode me ne bi nikoli pustila v dvometrsko vodo oz. bi delala paniko ter s tem vse skupaj samo še poslabšala.

    Če pa učiteljice, vaditelji, zdravniki,(pa tudi nekateri reševalci),… hodijo v službo samo za to, da vlečejo dobro plačo je pa tudi prav, da odgovarjajo za varnost in, če ne gre drugače naj se tudi koga zapre-ne pa, da v najslabšem primeru dobi samo nek javni opomin.

  29. janina gledaš preveč ozko! Jaz sem za učence v šoli in se res trudim že vseh 35let. In to da otroci hodijo še vsa leta ko so v oš k meni v razred, mi pove to da jim dam veliko. In otroci ki morajo hodit z natrpanimi torbami pri 5 letih v šolo se mi smilijo.
    Ampak sploh ne gre o tem kakšna učiteljica sem jaz, ampak že zato da kot starš ne razumem kako ste lahko starši tako zelo NEODGOVORNI da vso svojo odgovornost tiščite v šole in na pleča učiteljev. Ko pa se kaj zgodi pa ste silno glasni! Sploh nisem vziveša nikoli bila. Ampak zadnja leta več ne vem kam pluje ta barka. Poglej nekateri otroci si ne znajo obrisat tazadnje pri 6 letih. A je zate to normalno? Očitno ja. Bila sem na nešteto plavalnih tečajih zraven v bazenu ker je pač to opis mojih del čeprav se ne strinjam s tem da vse nalagate na učitelje. Zmeraj skrbno štela če so vsi na vidiku. In otroci so v tistih časih bili še ponavadi porazdeljeni v dva bazena. Neplavalci in plavalci kar ni bila lahka naloga. Sedaj res ne hodim več v bazene, ker hodijo pač mlajše kolegice in na naši šoli so vedno prisotne tudi učiteljice v bazenu! In vsi starši ki še niste meli na skrbi 26 otrok ne govorit da smo vzvišene. Ker nardimo sploh dan danes veliko dela ki bi ga morali vi opravit! V končni fazi a ste mogoče sušili lase kdaj 19 dolgolasim puncam? Pa skrbeli da imajo vse svoje kopalke v nahrbtniku, da ne zgubijo predragocenih mobitelov (izgubo katerega bi potem naprtili učitelju in bi hodli tožarit ravnatelju da je učitelj nesposoben). Niste ne. Pol pa ne govorit o vzivešenosti pa hlasnokrvnosti.
    Jaz si ne znam predstavlat da bi se mi kaj takega zgodilo ker me od sekirancije požre!
    Vem pa da ni normalno da vozimo učitelji otroke na plavalni tečaj! Ker se nihče ne vpraša kako bo 1 spremljevlec uredil 16 6 letnih otrok, ki si ne znajo niti čevljev zavezat. Nekoč so bili otroci veliko bolj samostojni kot so danes in je to še šlo. Danes pa je to iz leta v leto težje!
    In to da učiteljice ležijo na ležalnikih nikakor ne podpiram! Vendar pa draga reševalka tudi ti imaš gotovo med svojimi kolegi ki niso najbolj odgovorni in marljivi in jih gotovo ne podpiraš. In ravno zaradi takih malomarnežev ki jih je roko na srce res cel kup ravno zaradi takih ljudi starši ne bi smeli kar pošiljat otroke na bazen itd.
    Zakaj pa so ljudje taki… Ja to je pa že potem vprašanje morale ki pa je itak ni več.
    Izpostavla sem se ker pač ne podpiram teh plavanj in smučanj itd… Zakaj ker kako naj npr učiteljica ki npr ne zna smučat smuča za ostalimi otrocmi in dela zraven še red npr v 5razredu. Poleg tega da ste ji ravno starši odvzeli vse prijeme kako lahko nardi red.
    Kako zelo dvolični znate bit nekateri. Pravite o tem da naj delamo red. A odvzeli ste nam ves maneverski prostor. Ne smemo učencu niti glasneje rečt da nečesa ne sme nardit. Že pridete v šolo z odvetniki in grozite. Pa otroku ni nihče niti skrivil lasu. Sama še takšnega primera nisem mela. Sem pa bila zraven ko smo bili na igrišču in je 6letnik pretepal svojo sošolko (očitno je to videl doma) in ne ni bil nek majhen pretepček. In ko ga je kolegica prijela za roko in okarala je dobila opomin pred razrešitvijo z delovnega mesta. Poleg tega so jo dali delat v podaljšano bivanje. Zakaj ker so pač starši imeli denar. Tako da nehajte bit dvolični in se ne sprenevedajte.

  30. Reševalka

    @ Urša mail je delujoč da.
    Am ja se strinjam s tem da so tudi med nami malomarneži to sigurno!
    @Maj kar se pa tiče tega da starši nimajo kaj početi na bazenu se pa ne strinjam. Jaz sem pisala s svojega vidika in to je bil ne organiziran tečaj ampak le navadno popoldne ko otroke pustiš plavat in jih samoumevno pustijo v varstvo reševalcev,ker so oni pač za to tam.
    Moti me predvsem to,da ljudje,ki so jih najeli za varovanje,pa naj bodo to vaditelji,učitelji ali bilokdo sploh upajo da spustijo izpred oči otroke, za katere so zadolženi da jih peljejo na bazen in tam pazijo na njih.Po mojem mnenju če jih je bilo kot v primeru nesrečnega dečka na bazenu toliko, je edina rešitev da vsi reševalci in vsi ki so zadolženi za varnost stojijo na mestih okoli bazena in tako pokrivajo celotno območje in imajo dober pregled nad dogajanjem.Pri nas bi včeraj lahko te 3 učiteljice stale na pozicijah in gledale vsaka v svojo smer,še 3 par oči super,manj strahu.Nesreče se u bazenu lahko zgodijo zelo hitro,primer:otroci se nagnetejo okoli vrelca vode,eden izmed njih se malo potopi pod vodo,nič hudega sluteč sošolec ga s komolcem udari v glavo,izgubi zavest in zaradi množice otrok naokoli se ga v vodi ne vidi,reševalec v tem trenutko ravno pogleda proti drugemu otroku,ki plava mrtvaka,konec. Vsi bomo morali ravnati še bolj odgovorno. Strožji zakon bi pomagal,npr da nesmemo delati 12h,ker koncentracija po celodnevnem gledanju v bazen sigurno pade.

  31. Reševalka od trenutka, ko otroka oddaš v vrtcu, šoli ali pa tudi organizatorju organiziranega varstva v bazenu, MORA za otrokovo varnost 100% poskrbeti organizator, šola, vrtec…

    Če organizator tega ni sposoben zagotoviti naj se s tem ne ukvarja-ne pa, da dajo enega reševalca na 25 neplavalskih otrok.
    Zato je prav, da se enkrat neodgovornost dosledno kaznuje, da se bodo vsi začeli zavedati zakaj denar(organizatorji), oz. plačo(učitelji, reševalci, trenerji) prejemajo.

    Kam pa pridemo, da bi morali starši še v šoli varovati svoje otroke.

    Nekateri starši so res katastrofa ampak šole so ravno zato, da tudi popravijo napake staršev.

  32. ali je bilo neodgovorno ravnanje ali nedolžna nesreča. ni vmesne poti. in ja, toliko kot je neodgovornega ravnanja, toliko ali še več je nedolžnih nesreč.
    sem učiteljica…trenutno v OPB (podaljšano bivanje). izredno lep dokaz je prav ta del preživljanja časa v šoli, kjer učit. skrbi za VARNOST in RED 15 otrok.
    heheeee, večkrat si ponavljam v mislih “ali se tisti oni šalijo”, ko pišejo slavospeve o delovanju šole, učiteljev.

    kompetence, zakoni, pravila, predpisi…VSE JE MEŠANJE HRUŠK IN KIVIJEV, nikjer zdrave logike, nič ni v mejah normale, kaj šele na podlagi življenjske resničnosti…in v tem pogledu smo učitelji milo rečeno NAJE****!

    Učitelj je a prioti HEROJ, SUPERMAN-WOMAN. Kje živite vsi tisti, ki udrihate in se repenčite in sodite, kdo je za kaj odgovoren in kako bi morali imeti vse pod nadzorom!?!
    Življenje JE DRAGOCENO, da, ampak tako kot jih je že par reklo…se nesreče DOGAJAJO TUDI LJUDEM, ker smo ranljivi, ker smo krhki, ker smo NEPEPREDVILJIVI in ker preprosto nimamo SPOSOBNOSTI OHRANJATI VSA ŽIVLJENJA PRI ŽIVLJENJU VSAKO SEKUNDO!

    mar res moramo priti do točke, ko moramo pojasniti, da nimamo 4 oči in podaljšanih rok?!

    vsakodnevni primer: učenci se igrajo na mini igrišču pred šolo…prekrit je s snegom. veselje, smeh in skozi igro pride hitro tudi do nasilja.
    no, pa pustimo nasilje na strani…jaz sem njihova t.i. skrbnica, učiteljica, ki jih opazuje pri igri. ampak učiteljica ni PRIKOVANA NA ENO MESTO IN TUDI MOJA DRŽA Z GLAVO NI UPERJENA POL ALI ENO URO V VSEH 15. Se sprehodim po dolžini igrišča, obrnem 5 hrbet in postojim v smeri ostalih, ki se igrajo pri ograji…
    IN KAJ VSE SE MIMO GREDE, V SEKUDNI ZGODI s tistimi, ki nimajo z mano očesnega ali drugega kontakta.
    Ves čas ponavljam ena in iste besede, gibe & co., kje se smejo gibat in kaj ni varno početi.
    Pa je npr. ostal iz preteklih dni en čist mičken “hribček” od snežaka, ki je postal precej gladek, rahlo poledenel. Vidim, da nanj radi stopajo, všeč jim je, ko zdrsnejo. Jaz jim prepovem postopanje na njem, se pogovorimo, kaj vse se lahko zgodi (sem akar direktna, tudi nazorno opišem najhujše posledice – pa tud to se jih ne dotakne), potem normalno “prekrišijO” dogovor, in jaz se ponavljam, postanem tudi jezna in jim omejim prostor igre, ki je že tako majhen, not v razred jih pa ne morem poslat….in POTEM EN MALI STOPI na omenjeno mesto, mu zdrsne, pade nazaj na hrbet, in si npr. poškoduje tilnik – TO JE PRIMER, ki se seveda ni zgodil, ampak se lahko TAKOJ.

    Potem pa slišiš ogabne, nečloveške obsodbe, da je učitelj kriv!?!?
    žE OB MINI VSAKODNEVNIH NEZGODAH V RAZREDU je reakcija staršev tako PRIMITIVNA, OMEJENA, NEČLOVEŠKA IN PRERAČUNLJIVA, da si na podlagi vzorca omenjenih misliš, kako je svet bolan, kaj šele ob drugih kalibrih ljudi na drugih področjih.

    Večino poškodb ena oseba ne more PREPREČIT. Preprosto. In zelo lepo je primere opisala oseba NEKDO.
    Zato imamo učitelji S ČUDOVITIMI PLAČAMI v 21.stol. hudo nehvaležno vlogo, ki nima več veze s poučevanjem, ampak obremenjevanjem, KDAJ BOMO KRIVI ZA NEZGODE, odgovorni ZA HUDO VZGOJNO PROBLEMATIČNE otroke, integrirane v splošni oš program…
    Kljub nekoristnemu študiju, nismo dolžni prevzemat te odgovornosti. In nihče drug ni, ko se zgodi preprosto nesreča PONESREČI. In to ravno v večjih skupinah pri mlajših otrocih, ko smo zares vedno pozorni na dogajanje, ampak več kot to pa ne gre.

    Kaj pa je zajema ta ČLOVEŠKA MOČ POZORNOSTI pa presodite sami, na lastno izkušnjo v skupini z otroci pri kakršnikoli dejavnosti.

    To prerekanje postaja tragikomika.

    (vse dni, od kar sem zvedela za ta tragičen primer, žalujem in se dodatno bojim, da se kaj takega ne zgodi meni)

    Učenci so OTROCI = LJUDJE. Kako je lahko težko razmišljat v tej smeri, da niso roboti, živali, ki ob VSEMOGOČNIH, MOČNIH, VSESTRANSKO OBVLADUJOČIH učiteljih delajo in se vedejo točno na “ukaze” in jih zavestno, zavedno upoštevajo ter vsakič razumejo. Potem seveda se nihče nikoli ne bi poškodoval, nihče ne bi uspel kršit pravil in raziskovat prepovedana območja ali početja…

    Nemogoče je BIT OB VSAKEM KORAKU otrok njihova senca. To življenjske situacije, poteki od nas, učiteljev, ne zahtevajo, ker počnemo ob tem še vse druge obveze.

    Za učitelje se mora končno prereštat dosedanje “kompetence” in zadolžitve…predvsem tiste določene v zraku in vse na novo strogo, jasno določit…staršem pa “odpreti” oči in ušesa, kaj je njihova NALOGA IN DOLŽNOST ter KAJ JE NAŠA. Ne pa da oni krojijo naše usode in potek dela.

    Strinjam se z enega vidika tudi s tem, da se organizirani tečaji ukinejo.
    Prav zaradi možnosti malomarnih nesreč, še bolj pa je v ospredju problem SPLOŠNE KONTROLE večjega števila otrok, kjer pride hitro do poškodb…vseeno če so manjše ali večje…

    no, zaj prebiram še ostale komentarje, tudi REŠEVALKA vam je lepo navedla primere, kjer se huda nesreča lahko pripeti nenadoma in prikrito…

    žalujem za dečkom in upam, da se bo kdaj v prihodnosti ŠOLSKI SISTEM spreobrnil. V vseh pogledih.
    Starši nergači, ki škodujejo lastnim otrokom s svojo (ne)vzgojo, pa tudi.

  33. Ne zatiskajmo si oči in ne kritizirajmo. Tudi starši
    peljejo svoje otroke na bazen in se dogodijo nesreče.
    TRENUTEK nezapljivosti in nesreča je tu. Prepričana sem,
    da otroci niso v tem primeru bili prepuščeni samim sebi ampak jih je nekdo nadziral. Nesreča pa žal prehitro
    pride.
    To so za starše res najtežji trenutki. Sožalje

  34. Žalostno in še enkrat žalostno. Nesreče se očitno res dogajajo in se bodo dogajali, pa ali smo zraven ali nismo. Usoda je pač takšna, preveč bi nas živelo, če se ne bi dogajale nesreče, sem tudi sama mati dveh otrok, nikoli ne razmišljam o tem, da bi se nam kaj zgodilo in nekako zaupam vrtcu, sedaj šoli,pa saj so tudi učiteljice samo ljudje in povečini tudi sami starši. Za vse je to ena velika tragedija. Ne želim nikomur, da se mu kaj takega zgodi, ampak na žalost se to dogaja.
    Sožalje staršem, kateri so izgubili svoje otroke na tako banalen, neumen način.

  35. Anakonda

    @Maj – 100% varnosti NI!!! Šola, vrtec,.. lahko naredi vse, da prepreči nesrečo, ne more pa zagotoviti 100% varnosti. To pomeni, da imam v vsaki roki približno 50 otrok tisto jutro, ko dežuram v jedilnici. Žal ne gre. Nesrele se dogajajo, naša NALOGA je DA PREMISLIMO in NESREČO PREPREČIMO.
    Sožalje družini.
    Ne bi pa rada bila v koži ne vaditeljev, ne učiteljev, čez dva tedna grem v šolo v naravi, na smučanje z mojimi učenci in srčno upam, da se jim nič ne bo zgodilo.
    Pa da povem moj primer – sama sem v starem sistemu šla v šolo v naravi- smučanje, nisem znala smučat. Prvi dan je bilo vse OK (razen grdega padca na hrbet:) drugi dan sem na poti iz vlečnice tako grdo padla, da sem si zlomila nogo, potem aki, rešilec, razredničarka me je spremljala v bolnico in gips. MOje šole v naravi je bilo po dveh dneh konec. Kdo je bil odgovoren? O rem se takrat nihče ni vprašal. Danes vem, da nisem imela zapetih pancarjev do konca in zato je počila kost. To pomeni, da vaditelj smučanja ni preveril mojih pancarjev. Pa ga ni nihče klical na odgovornost. Starša sta se razredničarki zahvalila za skrb in to je bilo to.
    Ne rečem, da ni uslužbencev,… ki pač gredo v službo, damo da dobijo plačo. To se dogaja, to dopušča sistem. Tudi jaz sem mnenja, da iz fakultete prihajajo vedno slabše usposobljeni učitelji. Samo za primer – skoraj sem padla v nezavest, ko mi je praktikantka prinesla pripravo natisnjeno iz neta in je sama sploh ne zna napisat. Mene bi bilo sram kaj takega narediti na praksi ali na pripravništvu.
    Tu pa smo pri PROBLEMU – DELO NI VREDNOTA, družba kot taka je v KRIZI. Zato je tudi vedno več problemov v šoli, ker so otroci res NEVZGOJENI in se STARŠI NE ZAVEDAJO SVOJIH DOLŽNOSTI. Sineku v 7. razredu mamica pripravi oblačila HALO??????? Jaz tega ne storim svojemu osemletniku, pa ne mi rečt, da ga imam manj rada. STARŠI IZ OTROK DELAJO INVALIDE, SISTEM PA JIM PRI TEM PAMAGA.
    V starem sistemu se je vedelo DA SE V ŠOLI DELA in to MORA OSTATI.

    @Maj – zapisal si, da mora šola popraviti napake staršev – NI ŠANS, ker se po zakonodaji ne smemo vtikati v družino in vzgojo otrok!!!! Jaz lahko staršem le povem svoja opažanja, pa še tu moram paziti, kako bom oblikovala stavke, da ne bom užalila njihovega dostojanstva!!!!! TAKO DALEČ SMO PRIŠLI.
    Pa lep pozdrav.

  36. Mali Mišek

    Popolnoma se strinjam z Petrom, nobeden teh otrok se ne bo več nasmejal, kaj šele zbudil, niti Bor, niti Marcel…, nobena medijska gonja in ovadbe ne bodo otrok zbudile…
    Posvetimo se živim in se poboljšajmo vsi, ter poskrbimo da se to ne bo več dogajalo.

  37. Mavrična

    Točno to, mama 🙂
    Gre za prevzem odgovornosti (vsako (ne)dejanje ima svoje posledice) – naj se ugotovi, kaj se je dogajalo, naj bodo tisti odrasli, ki so bili zraven, odgovorni za svoja dejanja ali nedejanja. In jaz še vedno vztrajam, da bi morali biti učitelji in učiteljice, ki sicer učijo otroke pri pouku, biti zraven tudi na plavalnem tečaju (ali pa navsezadnje pri smučarskem ali katerem drugem).

    anna, ja, nesreče se dogajajo, a če otroke na plavalnem tečaju spremljajo osebe, ki so dolžne skrbeti tudi za njihovo varnost, se naj razišče, kdo je kje stal, kaj je delal, kje so bili otroci, kdo je fantka odkril, kdo ga je spravil iz vode. Res je, da se zgodijo trenutki, ko se ‘lahko’ kaj zgodi, a ravno zato je na takih tečajih zadolženih več ljudi, ki bi morali ne samo znati plavati, ne samo znati gledati na vse strani, ampak tudi predvideti in opaziti nevarnost.
    V OPB je lažje, tam nimate bazena – pa je vseeno treba paziti, kot si rekla. A če ena učiteljica ne obvlada 15 otrok (to ne leti nate, ampak na splošno pravilo, da je na določeno število otrok določeno koliko spremljevalcev (učiteljev, vzgojiteljev, …)naj imajo, naj bosta tam dve, kipa ne bosta klepetali, ampak animirali in pazili na otroke. In to je velikokrat narobe: ob dveh šolah, mimo katerih hodim v popoldanskem času, učiteljice velikokrat klepetajo na robu igrišča, otroci pa delajo, kar pač delajo. Če bi jih animirale z raznimi igrami, v katerih bi one sodelovale in nadzirale potek,bi bilo manj nesreč.
    Na bazenu je pač večja nevarnost – in zato naj bo tam še več primerno usposobljenih in PRIZADEVNIH ljudi.

    In jaz ne bi, kot so nekateri rekli,da bi najrajši naredili, ukinila raznovrstne tečaje. Ne, naj bodo, samo na njih naj bo tak red, kot mora biti. in naj bo tam več spremljevalcev, pa je. Spremljevalci otrok morajo biti, pa če to hočete ali nočete priznati nekateri, 100-odstotno pri stvari.

    Anakonda, ja, nesreče se dogajajo, a bi jih bilo manj in ne bi bile tako tragične, če bi bili odrasli bolj pri stvari.

    Mali mišek, ja, otrok ne bodo obudili. A z odkrivanjem in prevzemanjem odgovornosti in primernim usposabljanjem ljudi bomo lahko preprečili nove ‘nesreče’ in ‘malomarnosti’ in ‘nezgode’ itd. Gonj pa tudi jaz ne maram.

  38. Zakaj tožbe in ovadbe, DA! Da bi se kaj spremenilo, da bi se odgovorni začeli zavedati svojih dejanj in da bi kdaj tudi nosili posledice? Nosimo jih starši!
    In zakaj je potem plavanje v učnih načrtih in zakaj so otroci ocenjeni tudi iz te veščine,če učitelji nočejo imeti nič s tem. Kakko naj študent brez pedagoških izkušenj, ki prvič vidi otroka in ne pozna specifičnih lastnosti ali zdravstvenih težav posameznega otroka obvladuje toliko različnih otrok. Starši lahko enega, dva, tri pa jih zelo dobro poznamo. Sama imam izkušnjo ko sem kot 17-letnica v počitniški koloniji morala skrbeti za 14-letnike in od takrat vem, da otroci ne morejo paziti otrok! Pa moje iskreno sožalje staršem! Ne obsojajte jih, če v imenu vseh nas pri katerih napake drugih še niso bile usodne za naše otroke zahtevajo spremembe.

  39. Moje mnenje je, da je žal šlo za splet nesrečnih okoliščinah. Sedaj iskati krivca in s prstom kazati nanj, ga vlačiti po medijih in blatiti pri odvetniku, se mi zdi skrajno neprimerno. Nesreče se dogajajo in se bodo dogajale. Kadar otroka vpišemo v kakšen krožek oz.tečaj zavestno sprejmemo odločitev, da se lahko našemu otoku naredi kakšna nesreča. Tudi če hodi na tečaj kleklanja, mu lahko iz zgradbe pade strešnik na glavo. Na vse stvari v življenju nimamo vpliva in ga nikdar ne bomo imeli.
    Starši…s takim vedenjem (iskanjem krivca) si samo otežujete normalen proces žalovanja in si delate ogromno škodo.

  40. dr. h.c. Peter Legiša

    Nekateri se ne držijo načela “kratko in jedrnato”.

  41. Mavrična

    Ne, res ne 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s